Vojaški udar, ki so ga minulo sredo v Nigru izvedli elitni člani predsedniške garde, kasneje pa so se jim pridružili še pripadniki oboroženih sil, očitno ne bo muha enodnevnica, kot so upali nekateri. Ozadje puča v eni najrevnejših afriških držav - razen seveda želje po oblasti - še ni povsem jasno, Združene države Amerike, ki so poleg Evropske unije nakazovale precejšnje vsote denarja in nudile drugo humanitarno pomoč, pa so sporočile, da ne vidijo sledi ruskega vpletanja.
Prevrat v državi, ki jo ogrožajo džihadisti, je znak za alarm
Ultimat zahodnoafriških držav
Vodja predsedniške garde, 62-letni general Abdourahamane Tchiani, se je v petek razglasil za novega voditelja Nigra. Zaril je nož v hrbet svojemu delodajalcu, demokratično izvoljenemu 63-letnemu predsedniku Mohamedu Bazoumu, ki je vodil državo od leta 2021; deset let manj, kot je bil tedaj, ko je Bazoum prisegel, večkrat odlikovani general Tchiani na čelu predsedniške garde. Ob strani mu stoji polkovnik Amadou Abdramane, ki je v televizijskem nagovoru, prikazan skupaj z devetimi uniformiranimi vojaki za hrbtom, okoli 25 milijonom prebivalcev te zahodnoafriške države sporočil: "Mi, obrambne in varnostne sile, smo se odločili, da končamo režim, ki ga poznate. To je posledica nenehnega slabšanja varnostnih razmer ter slabega gospodarskega in socialnega upravljanja." In pojasnil: "Vse zunanje partnerje prosimo, naj se ne vmešavajo. Kopenske in zračne meje bodo zaprte, dokler se razmere ne stabilizirajo." Začasno so suspendirali ustavo, ukinili vse demokratične institucije in razglasili policijsko uro. O žrtvah niso poročali, so pa o tisočih ljudi, ki so pozdravljali pučiste in - vzklikali Rusiji ter njenemu predsedniku Putinu. Predsednik Bazoum je sicer v hišnem priporu v svoji rezidenci.
Pučistov ni podprl nihče, temveč obratno. ZDA in EU so zamrznile vso pomoč, Afriška unija in Združenje zahodnoafriških držav (Ecowas), seveda pa tudi Združeni narodi pozivajo vojaško hunto, naj takoj dovoli vrnitev predsednika Bazouma na oblast in povrne demokracijo. Najdlje so pri tem šli v Ecowasu, saj so po nedeljskem izrednem zasedanju dali prevratnikom teden dni časa, da povrnejo prejšnje stanje, ali pa se bodo morali soočiti z vsemi ukrepi vključno z uporabo sile. O morebitnem vojaškem posredovanju je med vrsticami govoril tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, če bi bili ogroženi francoski interesi. Niger je bil do leta 1960 francoska kolonija, Francija pa ima v državi še vedno nameščenih okoli 1500 vojakov.
Sovraštvo do Francije
Območje zahodnoafriškega Sahela, kjer leži Niger, je eno najbolj eksplozivnih na svetu. Tam delujejo številne nasilne džihadistične skupine, povezane s propadlo samooklicano Islamsko državo, ki je sredi prejšnjega desetletja sejala strah po Bližnjem vzhodu, Afriki in s terorističnimi napadi tudi po Evropi. Že mnoge od držav, na katere meji Niger - na primer Libija, Mali in Burkina Faso -, se nenehno soočajo z nasiljem. V Maliju in Burkini Faso sta bila v zadnjih letih izvedena vojaška udara, iz Malija so pučisti tudi pregnali francoske vojake in večino pripadnikov mirovnih sil, ki so skrbeli za vsaj navidezni mir in se spopadali z džihadisti.
Diplomatska prizadevanja za rešitev krize kljub vsemu potekajo. Predsednik Bazoum se je sešel s predsednikom Čada in se tako prvič po državnem udaru pojavil v javnosti. Čadski predsednik Mahamat Idriss Deby se je v prestolnici Niamey v imenu Ecowasa sešel tudi s predstavniki pučistov. Ti so še posebej ostro nastrojeni proti Franciji, ki jo obtožujejo, da načrtuje vojaško posredovanje. Predstavniki vojaške hunte so v izjavi, ki so jo prebrali na državni televiziji, med drugim izpostavili, da so se predstavniki Francije sešli z načelnikom štaba nigerijske nacionalne garde, da bi pridobili potrebno politično in vojaško podporo za vojaško akcijo. Evropska unija je medtem sporočila, da podpira zahteve Ecowasa, ki je proti pučistom uvedlo sankcije. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borell je še poudaril, da bodo pučisti v Nigru odgovorni za vse napade na civiliste, diplomatsko osebje in veleposlaništva, pri čemer Francije ni posebej omenil.