Razdori med državami, harmonija med verami

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Papeža so v Mongoliji pozdravili tudi kitajski katoličani.
Vatican Media

Papež Frančišek je včeraj na medverskem srečanju v Mongoliji, kamor je prispel v petek, obisk pa bo končal danes, pozval k harmoniji med religijami in pozdravil moč vere pri reševanju konfliktov, piše slovenska tiskovna agencija STA. Po njegovem prepričanju imajo predvsem religije nalogo spodbujati mirno sobivanje v svetu, ki ga razdirajo spori in razdori. "Če bi voditelji narodov izbrali pot dialoga z drugimi, bi bil to odločilen prispevek h končanju konfliktov, ki prinašajo trpljenje vsem narodom," je v svojem nagovoru na medverskem srečanju dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve. Harmonija med verami lahko obogati človeštvo in mu pomaga premagati krivico, konflikte, degradacijo okolja in preganjanje, je poudaril Frančišek.

Le peščica katolikov

Srečanja s papežem, ki je potekalo v bližini mongolske prestolnice v gledališču Hun, zasnovanem v okrogli obliki nomadskega bivališča "ger", so se udeležili predstavniki glavnih religij v Mongoliji, trimilijonski državi, pri čemer je katolikov le okoli 1500. Poleg verskih voditeljev budizma in šamanizma so bili prisotni tudi predstavniki islama, judovstva, krščanskih veroizpovedi in Ruske pravoslavne cerkve v Ulan Batorju. Vsi so poudarili pomen harmoničnega sobivanja, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Včeraj popoldne je Frančišek, ki je sploh prvi papež, ki je kdaj obiskal Mongolijo, v areni v Ulan Batorju vodil sveto mašo, pri kateri se je zbralo približno 2000 ljudi, med katerimi so bili tudi verniki iz bližnjih azijskih držav. Papež jim je zagotovil "bližino in podporo celotne Cerkve". Frančišek se je ob tem obrnil tudi na kitajske vernike, pri čemer je poslal "topel pozdrav plemenitemu kitajskemu ljudstvu". "Ljudem želim vse najboljše," je dejal papež. "Kitajske katoličane prosim, da ste dobri kristjani in dobri državljani," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Papež si med obiskom Mongolije prizadeva za okrepitev vezi Vatikana s Pekingom, saj je že ob prihodu v Mongolijo v petek sosednji Kitajski, s katero Sveti sedež nima uradnih vezi, poslal sporočilo "enotnosti in miru". Kitajsko, verjetno pa tudi Rusijo, drugo sosedo Mongolije, je papež posredno nagovoril že v sobotnem nastopu v katedrali svetih Petra in Pavla v Ulan Batorju, ko je dejal, da se države nimajo ničesar bati zaradi Cerkve. "Vlade in posvetne institucije se nimajo ničesar bati zaradi delovanja Cerkve pri širjenju Božje besede, saj Cerkev nima politične agende," je dejal. Sporočilo Cerkve je sporočilo milosti in resnice in je v dobro vseh, je dodal. Sveti sedež je sicer lani obnovil sporazum s Kitajsko, ki predvideva soglasje Pekinga pri imenovanju škofov na Kitajskem. Številni so to označili za nevarno popuščanje Vatikana v zameno za navzočnost na Kitajskem. Kitajske oblasti papeža še nikoli niso povabile na obisk ter vseskozi izvajajo strog nadzor nad delovanjem Cerkve na Kitajskem.

Nomadski vzori

Papež Frančišek je prav tako že v soboto pozval tudi k ukrepom za varovanje okolja. 86-letnega papeža so v Ulan Batorju sprejeli z najvišjimi častmi. Srečal se je s predsednikom Ukhnao Khurelsukhom. Frančišek je sebe označil za "romarja prijateljstva", v nagovoru pa je izpostavil vrline Mongolov, med drugim prizadevanja za "ohranitev občutljivega ravnovesja v ekosistemu". Tradicionalno nomadsko življenje Mongolov je označil za pametno in zeleno in dodal, da mongolska tradicija življenja v skladu z naravo in njenimi bitji lahko pomembno prispeva k ohranitvi planeta. "Zaščita Zemlje je nujna in je ne smemo prelagati v prihodnost," je dejal.

Potem ko je opravila z ateistično ideologijo iz komunističnih časov, je Mongolija postala simbol verske svobode, je dejal papež, ob tem pa omenil, da so bili Mongoli po verski strpnosti znani že v času velikih osvajanj v preteklosti. Pohvalil je tudi odpravo smrtne kazni v državi, kar je označil za še en omembe vreden izraz pametne politike srednjeazijske države. Mongolija ni le demokratična država, ki ima prijateljsko zunanjo politiko, temveč si prizadeva igrati pomembno vlogo za mir v svetu ter ima zaradi zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam vidno vlogo v osrčju Azije, je še povedal gost.

Danes, zadnji dan obiska v Mongoliji, bo papež odprl katoliški socialni center in nato odletel nazaj proti Rimu. To je eno od treh papeževih potovanj v avgustu in septembru. V začetku avgusta je bil na svetovnih dnevih mladih na Portugalskem, konec septembra pa bo obiskal francoski Marseille. Frančišek ima kar nekaj težav z zdravjem, letos se je že dvakrat zdravil v bolnišnici, zaradi težav s kolenom pa uporablja invalidski voziček. Obisk Mongolije je njegova že 43. pot v tujino in četrta letos.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta