V Kursku v Rusiji je Rusija ukrajinske enote pregnala s približno polovice zasedenega ozemlja, zdaj pa stiska ukrajinske enote proti večjemu zasedenemu mestu Sudža, za katerega se bodo verjetno bili hudi spopadi. Na območje Kurska je Rusija poslala tako svoje zračno-desantne enote VDV in tudi čečenski del specnaza Ahmat. Ob tem predstavniki ukrajinskih in zahodnih vojaških struktur trdijo, da je na območju tudi več tisoč severnokorejskih vojakov. Ti naj bi oblekli ruske uniforme in se pridružili ruski 810. brigadi mornariške pehote. Rusija vztrajno napada ukrajinske položaje vzdolž avtoceste med mestoma Sumi na ukrajinski strani in Sudžo na ruski strani, ki jo Kijev uporablja za oskrbo svojih enot v Kursku.
Posnetki iz Kurska in ukrajinskih krajev blizu tej ruski regiji kažejo, da ukrajinska vojska na tem območju uporablja najboljšo opremo, ki jo je dobila od zahodnih zaveznic. Tako je mogoče videti ameriške tanke M1 Abrams in oklepnike Bradley ter tudi britanske tanke Challenger 2. V Kursku je prisotna tudi elitna ukrajinska vojska, med drugim pred kratkim ponovno okrepljena 47. mehanizirana brigada. Spopadi tako močnih sil na obeh straneh pa terjajo številne žrtve, tako prihajajo novice iz Moskve o velikih ukrajinskih izgubah v Kursku, iz Kijeva pa o bridki ceni, ki jo plačuje Rusija.
Medtem ruska vojska napreduje na fronti v Ukrajini, precej presenetljivo so ruski vojaki pred dnevi vdrli v mesto Kupjansk v regiji Herson. Ukrajinske sile so jih pričakale in jim uničile dve tretjini oklepnikov, veliko je bilo tudi ranjenih in ubitih ruskih vojakov. A kot kaže, so Rusi zdaj prisotni v industrijski coni na vzhodu tega mesta. V četrtek smo poročali, da je v mesto vdrlo 29 ruskih oklepnih vozil s pehoto, vojaki naj bi jih zapustili, Ukrajinci pa so 18 oklepnikov uničili. A vseeno zdaj prihajajo poročila, da naj bi se ruski vojaki tam obdržali in da bi lahko začeli utrjevati svoje položaje in pripeljali okrepitve.
Visoka cena za Moskvo
Vendar pa Rusija za svoje uspehe na fronti plačuje visoko ceno. Tako že nekaj časa prihajajo poročila, da dnevno izgubi od 1500 do 2000 vojakov (všteti so ranjeni in mrtvi). To pa je tako visoka stopnja izgub, da si je verjetno Kremelj ne bo mogel dolgo privoščiti.
V sredo je po več kot dveh mesecih Rusija usklajeno z balističnimi in manevrirnimi raketami ter droni napadla več krajev v Ukrajini. V četrtek pa so ruske sile v raketnem napadu poškodovale zasebno in javno infrastrukturo ter daljinski sistem ogrevanja. V času, ko so bile temperature pod lediščem, je tako po napadu na toplovod več deset tisoč ljudi ostalo brez ogrevanja. Ruske sile so v napadih ta teden uporabile tudi strateške bombnike Tu-95 in tudi letala Su-57, ki lahko nosijo manevrirne rakete Kh-69.
Sicer pa ruska stran z vsakodnevnimi napadi z brezpilotnimi letalniki Geran še vedno skuša izčrpavati ukrajinsko protizračno obrambo. Dnevno nad tarče v Ukrajini pošlje od 50 do 100 teh brezpilotnikov, ki jih je pred kratkim opremila tudi s termobarično bojno konico. Približno polovico jih ukrajinska obramba uspe sestreliti, še preden pridejo do cilja.
Namerno lažejo o napredovanjih
Ameriški Inštitut za vojne študije (ISW) navaja trditve ruskega vojnega blogerja, ki je sporočil, da naj bi ruski poveljniki v Kursku namerno sporočali laži o ruskem napredovanju v Kursku, s tem pa prispevali k še večjim izgubam na bojiščih. Tako naj bi se v Kursku še vedno borili za položaje v mestih, kot so Orlovka, Pogrebki, Nova in Stara Soročina.
Washington hiti pred prihodom Trumpa
Ob napredovanju ruskih sil v Ukrajini so na Zahodu vse glasnejši pozivi k pomoči tej državi. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki bo dolžnosti prevzel 20. januarja, je napovedal, da bo vojno hitro končal, ni pa povedal, kako bo to dosegel. Zato je ta teden v Bruslju ameriški zunanji minister Antony Blinken, sicer član poslavljajoče se administracije Joeja Bidna, napovedal, da bodo ZDA Ukrajini pred Trumpovo inavguracijo poslale vsak obljubljeni dolar pomoči. Biden je namreč pred slabima dvema mesecema Ukrajini obljubil novih osem milijard dolarjev vredno vojaško pomoč, pred slabim mesecem pa še za dodatnih pol milijarde. Blinken je zagotovil, da si Washington prizadeva, da bi se bila Ukrajina pred rusko agresijo sposobna braniti tudi v letu 2025 in da se bo lahko z Moskvo pogajala s pozicije moči. Generalni sekretar Nata Mark Rutte pa je še pred tem obiskal Pariz, kjer je opozoril, da je treba pomoč Ukrajini še povečati. "Ukrajini moramo nuditi več pomoči, da spremeni potek konflikta, in s tem zvišati stroške za Putina in njegove avtoritarne prijatelje," je povedal in ob tem dodal: "Rusija, ki sodeluje s Severno Korejo, Iranom in Kitajsko, ne grozi le Evropi ..., ampak tudi indijsko-pacifiški regiji in Severni Ameriki. Zato moramo stopiti skupaj."
Trump je ta teden napovedal, da bo njegov obrambni resor v prihodnje vodil dosedanji televizijski voditelj na desničarski televiziji Fox in nekdanji pripadnik posebnih enot zelene baretke Pete Hegseth. Ni znano, ali bo Trumpova administracija opustila pomoč Ukrajini, kar bi lahko za Kijev predstavljalo usoden udarec, saj so ZDA od začetka vojne Kijevu namenile največ pomoči. To bi lahko ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočilo, da se približa uresničitvi svojega cilja, da razdeli evropski blok in tako zavaruje interese svoje države. Velika Britanija in Francija sta sicer napovedali brezpogojno pomoč Kijevu, vendar se zdi, da bi lahko bila ta nezadostna, če se bo Washington popolnoma umaknil. Evropska varnost je namreč že desetletja slonela na podpori ZDA, Trump pa je že v svojem prejšnjem predsedniškem mandatu opozarjal članice Nata na stari celini, naj začnejo krepiti svoje obrambne proračune in izpolnijo pogoj, da zanj namenijo vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Scholz po skoraj dveh letih govoril s Putinom
Nemški kancler Olaf Scholz se je včeraj prvič po skoraj dveh letih po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putin. V pogovoru, ki je trajal približno eno uro, je znova obsodil vojno v Ukrajini ter pozval k umiku ruskih sil in k začetku pogajanj z Ukrajino, je sporočil tiskovni predstavnik kanclerja.
Nemški kancler je poudaril, da mora biti Rusija pripravljena na pogajanja z Ukrajino, s ciljem doseči pravičen in trajen mir. Prav tako je Scholz ponovil, da bo Nemčija podpirala Ukrajino proti ruski agresiji, dokler bo to potrebno.
Pogovor med nemškim in ruskim voditeljem prihaja v kritičnem trenutku vojne v Ukrajini. Ukrajinske sile so namreč pod vse večjim pritiskom, zlasti na vzhodu države. Z zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA pa je pod vprašajem tudi nadaljnja obsežna ameriška podpora Ukrajini. (sta)
