V Strasbourgu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poslancem Evropskega parlamenta predstavila sedanje stanje v povezavi in naloge, ki so pred 27 državami članicami. Njen drugi govor o stanju v uniji, ki bi moral biti lani jeseni, a je bil zaradi pandemije odpovedan, je izzvenel v optimističnih tonih, a tudi v komaj prikritih opozorilih "porednim" državam članicam, v prvi vrsti Madžarski in Poljski, naj spoštujejo pravni red in zaveze, katerim so se z vstopom v evropsko družino zaobljubile.
Nastaja posebni organ EU za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami
Evropska komisija želi okrepiti pripravljenost EU na pandemije. Von der Leynova je zato napovedala vzpostavitev in delovanje posebnega evropskega organa za soočanje s prihodnjimi zdravstvenimi krizami, imenovanega Hera. To bo EU omogočilo hitrejše in lažje prepoznavanje prihodnjih groženj za zdravje, je dejala. Po njenih besedah ima EU zmogljivosti in znanje ter pristojne nacionalne organe. Vse to je treba združiti in zagotoviti obsežna sredstva. Zato predlaga novo misijo za zdravstveno pripravljenost in odpornost za celotno EU, za kar naj bi do leta 2027 zagotovili 50 milijard evrov. Evropska unija bo hkrati revnejšim državam ob že obljubljenih 250 milijonih odmerkov do sredine prihodnjega leta podarila dodatnih 200 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19.
Drugo pomembno področje je obramba. Von der Leynova je spregovorila tudi o spremenjenih geopolitičnih razmerah v svetu. Pri tem je omenila zadnje dogodke v Afganistanu po umiku zavezniških sil in prihodu talibanov na oblast. Tukaj se po njenem prepričanju postavljajo tudi varnostna in obrambna vprašanja, pri čemer je izpostavila partnerstvo z Natom. Z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom sodelujejo pri pripravi nove skupne izjave EU in Nata, ki naj bi bila predstavljena pred koncem leta. Po njenem prepričanju bi morala biti EU sposobna zagotavljati varnost, za kar pa da potrebujemo evropsko obrambno unijo. V tem smislu bi bilo treba postaviti temelje za skupno odločanje, izboljšati interoperabilnost, potrebujemo pa tudi evropsko politiko za kibernetsko obrambo. Ključen proces pri tem bo tako imenovani strateški kompas, katerega cilj je okrepiti strateško avtonomijo Evrope. Napovedala je, da bo s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v času francoskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta sklicala vrh o evropski obrambi.
Evropska zakonodaja o svobodi medijev
Ursula von der Leyen je pozvala tudi k zaščiti novinarjev in ustavitvi tistih, ki ogrožajo svobodo medijev. Ob tem je napovedala zakonodajo o svobodi medijev. Izrazila je tudi odločenost braniti evropske vrednote, ki so zapisane v evropskih pogodbah in so torej zavezujoče. "Kajti če branimo svobodo naših medijev, branimo tudi našo demokracijo." V nekaterih članicah je prišlo do skrb vzbujajočega razvoja dogodkov, je še opozorila von der Leynova, ki stavi na dvojni pristop, ki združuje tako dialog kot odločno ukrepanje.
Evropski poslanci so ob tem pokazali kar nekaj skepse, a tudi odobravanja. EU potrebuje oprijemljiva dejanja, ne le lepih besed, je bilo eno glavnih sporočil evropskih poslancev iz različnih političnih skupin. Vodja največje grupacije, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je tudi izpostavil potrebo po učinkoviti skupni obrambni politiki. "ZDA očitno ne bodo več igrale vloge globalnega policaja, Rusija in Kitajska samo čakata, da zapolnita praznino," je opozoril. V socialdemokratskih vrstah pa so pričakovano pozvali h krepitvi socialne razsežnosti evropskih politik. Vodja evropskih socialdemokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez je izrecno pozdravila napoved predloga zakona za boj proti nasilju nad ženskami, ki naj bi bil sprejet do konca leta.
