Novi koronavirus je na Kitajskem zahteval že več kot 130 življenj, število okuženih je naraslo na skoraj 6000 in preseglo število okuženih med epidemijo sarsa v letih 2002 in 2003. Iz mesta Wuhan, od koder virus izvira, so evakuirali prve tuje državljane. V Nemčiji so potrdili tri nove primere okužbe, prvi primer pa v Združenih arabskih emiratih, danes poroča STA.
O trenutnih razmerah na Kitajskem smo se pogovarjali s Petrom Zupancem, ki je pred leti tam našel svoj dom. Tamkajšnji mediji o koronavirusu, jasno, poročajo. "Še na novoletnem gala šovu, ki je sicer minil predvsem v znamenju pošiljanja sreče med ljudi, so omenili koronavirus, čeprav predvsem v smislu blagoslavljanja Wuhana in hvaljenja ukrepov. Preostali mediji vsekakor o tem poročajo in informacije postajajo bolj in bolj zanesljive," pripoveduje. A kot pravi, predvsem mlajše generacije, tako kot navsezadnje on, informacije največ dobivajo preko družbenih omrežij, wechata, QQja, weiba. "Prav ti viri in dvom, ki so ga vzbudili, je pripomogel k širjenju pravih informacij. Znana je nagnjenost uradne Kitajske, da ohranja obraz in posreduje bolj srečne informacije, kot so le te v resnici, toda tokrat se zdi, da smo relativno dobro obveščeni," pove Zupanc, sicer doma iz Polzele pri Celju, in doda: "Vsakdo, ki se na Kitajskem nahaja brez wechata, je, kot da poskuša živeti brez glave."
Sogovornik razloži, da je panika zaradi koronavirusa zavladala takoj po kitajskem novem letu, ko so ljudje primerjali uradne podatke s podatki na družbenih omrežjih. Panika se še sedaj predvsem čuti na internetu. "Ne bi ravno rekel, da vlada na ulicah, vsekakor pa je to odvisno tudi od tega, kje na Kitajskem se nahajaš. Ljudje se bojijo, da so bolni, odhajajo k zdravnikom brez vzroka. Slišal sem, da so nekatere trgovine v Šanghaju bile izropane, prav tako vem za primere vasi v avtonomni pokrajini Guangxi, kjer živim, ki so zaprle ceste - torej dohod ali izhod iz vasi. Eden od tujcev, ki živi v Naningu, glavnem mestu Guangxija, je bil menda, vsaj za zdaj, prisiljen ostati v takšni vasi."
O Petru Zupancu
Peter Zupanc v Nanningu živi okoli deset let. Tja je prišel leta 2010, na neke vrste podaljšan enoletni dopust - z obiskovanjem vseh predelov Južne Kitajske. Med drugim se je preživljal tudi s tem, pisanjem o Južni Kitajski. Na to tematiko sta izšli dve njegovi knjigi, Obešanje zmajeve glave (2013) in Kitajska, dežela razdalj in jaz (2018). Zadnja je bila leta 2019 ena od treh nominirank za nagrado Krilata želva, najboljši slovenski književni potopis.
Po vrnitvi v domovino mu Kitajske ni bilo dovolj, kmalu je bil nazaj v Nanningu za še eno leto, učil se je kitajščino na tamkajšnji univerzi. Naslednje leto je dobil službo poučevanja angleščine, še dve leti kasneje pa tam spoznal svojo bodočo ženo.
Zmanjkuje mesa in zelenjave, kitajsko novo leto je podaljšano
Sicer pa je potrebno vedeti, da se za čas praznovanja kitajskega novega leta veliko milijonskih mest izprazni, saj se mnogi delavski migranti ali študentje vračajo v domove prednikov, kraje, kjer so bili rojeni njihovi očetje, pripoveduje Peter Zupanc. Nanning je eno od takšnih mest. "V desetih letih, kar živim tukaj, se je v času kitajskega novega leta vselej izpraznil kot mesto duhov. Nanning se nahaja kakšnih 1000 kilometrov od epicentra izbruha, Wuhana, in kakšnih 200 kilometrov od meje z Vietnamom," pojasni.
Na vprašanje, ali je koronavirus v vsakdanje življenje vnesel kakšne spremembe, Zupanc odgovarja, da sedaj, denimo, na podzemnih železnicah merijo telesno temperaturo. Podaljša se tudi čas med posameznimi vlaki na podzemni železnici, bolj prisotno je tudi nošenje obraznih mask. Teh sicer zmanjkuje, a kot pravi Peter Zupanc, vsakdo lahko dobi eno zastonj. "Nekatera mesta so nošenje mask uveljavila kot nujna, Nanning se za zdaj nahaja med tistimi, ki tega ukrepa niso sprejeli. Ljudje ostajajo doma, se ne obiskujejo, hodijo na sprehode, ohranjajo kondicijo. Zagotovljeno je že, da bo zdravljenje ob sumu virusa brezplačno - načeloma tudi tujcem, vsaj tistim z neke vrste zavarovanjem - vsako zvišanje cen mask pa se lahko prijavi na posebno telefonsko številko." A maske so le eden manj nujnih delov zaščite, pove. "Pomembneje je ostati izven množice, stalno umivanje rok, nedotikanje obraza - ljudje se sicer nagonsko dotaknemo obraza v povprečju šestnajstkrat na uro."
Zdravniki so izmučeni, ljudje padajo po ulicah
O prvih okužbah s koronavirusom poročajo tudi iz Evrope. Slovenska ambasada v Pekingu vse Slovence na Kitajskem poziva, da oddajo aktualne podatke in poskrbijo, da bodo svojci lahko obveščeni o morebitnih težavah, pove Zupanc. Pot na Kitajsko odsvetujejo, predvsem pa pot v Wuhan, epicenter izbruha, oziroma provinco Hubei.
Številne okužbe puščajo posledice tudi v zdravstvu. Po besedah Petra Zupanca se zdravniki iz Wuhana javljajo po zasebnih kanalih in razlagajo, "da so izmučeni, ker nenehno delajo, da zdravnikov ni dovolj, da zdravil ni dovolj, da ni prostora v bolnišnicah, da ljudje padajo po tleh kar na ulici in tam tudi ostanejo". Dodaja, da ta zadnja informacija sicer ni povsem logična. "Menda laboratoriji, niti v provinci Hubei, nimajo ustreznega orodja, da bi zares potrdili okužbo - to bo zelo velik problem v drugih provincah. Župan Wuhana je prav pred kratkim priznal, da je mesto reagiralo prepozno - tisti, ki smo spremljali wechat, smo to že vedeli. Nekateri javljajo, da je zdaj 'odpuščen'. Vsekakor nadzor prevzema glavna vlada, Peking. Mnogo prebivalcev Wuhana je še pred karanteno pobegnilo iz mesta in se nahajajo kjerkoli na Kitajskem, včasih prenočujejo v avtomobilih - če se prijavijo v hotel ali če jih ljudje opazijo, bodo avtomatsko romali v bolnišnico. S tem seveda širijo virus, in mnogi internetni komentatorji jih menda prav nacionalistično zmerjajo. Ljudje iz Wuhana so kot simboli virusa," trenutno situacijo na Kitajskem opisuje naš sogovornik. "Po drugi strani so menda nekateri ljudje iz Wuhana hoteli priti v bolnišnico, in ko jim ni uspelo, so postali jezni in pričeli zanalašč kihati in pljuvati naravnost v mimoidoče ali zdravnike. Pravzaprav je težko opisati vzroke - morda gre tudi za upor občutku diskriminacije."
Težko je preveriti, če so resnične govorice o povsem ozdravljenih pacientih
V času pogovora je bilo na Kitajskem 5515 potrjenih primerov koronavirusa, 6973 možnih primerov in 131 mrtvih. Številka se sicer spreminja vsakih nekaj ur, opozarja sogovornik. "Zdi se, da je smrtnih primerov okoli 3 odstotkov, a tudi ta številka ni potrjena. Trenutno je 16 drugih držav potrdilo okužbe. Skeptiki pravijo, da so glede na število Kitajcev, dobra milijarda in pol jih je, te številke izredno majhne. Toda še bolj pomembno je vedeti druge podrobnosti, recimo kaj Bill Bryson v svoji poslednji knjigi The Body (A Guide For Occupants) opisuje kot 'uspešen virus': to je tak, ki ne ubije preveč ljudi naenkrat, a se širi naglo in obsežno in ga je težko uničiti. Koronavirus, se zdi, za zdaj zelo ustreza temu opisu, predvsem glede na to, da se lahko širi še med inkubacijsko dobo, torej v času, ko se pacient niti ne zaveda, da je boln," pove.
"Nisem preveč navdušen nad možnostmi dogajanja v prihodnosti"
Sogovornik, ki na Kitajskem živi že skoraj deset let, pravi, da "kljub vsem skorajda nujnim napakam pri obvladovanju tako izjemne množice ljudi sam vsaj v tem trenutku ne bi rekel, da vlada Kitajske dela slabo. Kolikor vem, nobena država na svetu še ni poskusila izolirati tako ogromnega mesta, kot je Wuhan. Na Kitajskem, sploh podeželju, je splošno znanje o higieni izjemno slabo. Kontrolirati toliko faktorjev bo izredno naporno delo ravnoteženja. Kitajska je v nekaj dneh, natančneje v štirih dneh, v Wuhanu zgradila novo bolnišnico; lahko bo uporabljena od začetka februarja dalje. Pravkar gradi drugo."
Kako torej Peter Zupanc preživlja zadnje dneve in tedne na Kitajskem? "Trenutno počnem isto kot večina drugih Kitajcev - ostajam doma, hodim na sprehode, ohranjam kondicijo in ostajam zdrav. Nisem preveč navdušen nad možnostmi dogajanja v prihodnosti, a da bi me zares skrbelo, to ne. Sicer počnem vse, kar lahko, da vem, kaj se dogaja. Bom pač imel čas za branje," sklene.
