Protestniki pred sprejemnim centrom v Melbournu, kjer je zaprt tudi Đoković.
Tako se je oglasil Iračan Mehdi Ali, azilant, ki je s 15 leti z ladjo prišel v Avstralijo, saj je bil kot pripadnik arabske manjšine Ahwazi preganjan v svoji domovini. Pobeg iz Iraka je organizirala njegova družina, v upanju, da bo v Avstraliji lahko na novo zaživel.
Za razliko od Đokovića njemu ni dovoljeno zapustiti hotela. Veliko večino dni preživi v sobi, če pa se že odloči, da jo zapusti, srbskega zvezdnika zaradi ostrih varnostnih ukrepov ne more videti.
"Žalostno, koliko novinarjev se mi je oglasilo včeraj in me spraševalo po Đokoviću. Jaz sem v kletki že devet let, danes je moj 24. rojstni dan, on pa je vse, kar vas zanima. Pretvarjate se, da vam je mar zame, nato pa takoj vprašate zanj," je zapisal na Twitterju.
Za agencijo AFP je dejal, da je Đoković njegov najbolj priljubljen teniški igralec in da ga je razžalostila vest o položaju, v katerem se je znašel. "Mediji bodo zdaj več govorili o nas, verjetno ves svet, kar je zelo žalostno, da samo zato, ker je bil Đoković tu nekaj dni," je dejal.
Avstralske oblasti so sprejele njegovo zahtevo in ga zato po zakonu ne morejo deportirati v Irak. Zaprt je bil v Nauruju, Brisbanu, zdaj je v Melbournu.
O nas, ki smo tu že leta, nihče ne sprašuje
"Razočaran sem. Vsi me kličejo in sprašujejo o Đokoviću, kakšen je njegov hotel. Nihče pa ne vpraša za nas, ki smo tu zaprti mesece, leta. Nikoli nisem videl tolikšne pozornosti, toliko kamer. Upam, da bo Novak Đoković izvedel za naš položaj, in upam, da bo o tem spregovoril," dodaja.
Pove še, da je res žalostno, ker je njegova mladost, njegovo najstniško življenje izgubljeno. "Ne želim si od tu oditi kot človek v srednjih letih," je dodal.
Težko opazuje prizore iz zunanjega sveta. "Vidim, da se mladi zabavajo, objavljajo na Instagramu in podobno. Jaz pa sem tako daleč, daleč od tega. Še vedno sem tu. Vsak dan," pa je dejal za britanski časnik Guardian.
"Rojstni dnevi so zame najbolj žalostni. Morali pa biti moji najsrečnejši dnevi, vendar pa so v času bivanja v priporu vedno najtežji. Ves dan razmišljam o vseh letih, ki sem jih izgubil," pravi in poudarja, da bije boje vsak dan.
Oblasti so mu v sklopu sporazuma iz leta 2016 odobrile preselitev v ZDA. Sporazum predvideva, da morajo ZDA sprejeti del beguncev iz Avstralije, slednja pa naj bi v zameno sprejela del beguncev iz Srednje Amerike. Mehdi počasi ostaja brez upanja, da bo prišel na vrsto.
"Ni nobenih novic, ni rokov. Ne morem se opreti na to, ne čutim, da se bo to zgodilo kmalu, in ni garancije, da se bo sploh zgodilo," je povedal.
Črvi v hrani
Novinar britanske medijske hiše BBC pa je po telefonu govoril z drugim beguncem, ki je zaprt v istem "hotelu" kot Đokovoić. Gre za Mohammada Joyja Miaha. Poslal mu je fotografijo, za katero pravi, da je bila posneta konec decembra. Na njej so videti črvi v večerji. "Preden so stražarji odnesli obrok, sem pojedel dva ali tri," je povedal.
Trdi, da je hrana zelo slaba in da jo morajo pojesti, če želijo preživeti. Podobno se glasijo tudi pričanja drugih azilantov, ki so pretekli mesec svoje izkušnje delili z avstralsko televizijo SBS News. "Ves čas jim govorimo, da te hrane ne moremo jesti, a nas ne poslušajo. Shujšal sem, ker je samo orehe," je povedal azilant iz Iraka.
Tudi Đokovićevi starši trdijo, da je namestitev grozna in da njihovega sina obravnavajo kot zapornika. Oglasil se je tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je zahteval, da Đokovića premestijo iz "zloglasnega hotela".
Aktivisti za pravice beguncev, ki sicer niso do potankosti seznanjeni s pogoji, v katerih je zaprt Đoković, trdijo, da njegov položaj ni primerljiv z ljudmi, ki so obtičali v "hotelu".
"Novak Đoković je prebil šele eno noč v tem priporu v Avstraliji, nekateri pa so zaprti že leta. Nehumano in globoko okrutno ter v nasprotju z mednarodnim pravom se v Avstraliji ravna z prosilci za azil," je na Twitterju zapisala Sophie McNeill iz organizacije človekoljubne organizacije Humans Rights Watch.
