Andreja Kutin
V sklepnem delu podnebne konference COP29 vlada predvsem zmeda, zaključka pa še ni videti. Govori se celo o popolnem kolapsu. A predsedstvo je uspelo zapreti vsaj en člen dogovora in sicer šesti člen pariškega podnebnega sporazuma, ki govori o trgovanju z emisijami, ogljični dogovor, ki je terjal kar deset let pogajanj. A to je le ena od točk, veliko jih ostaja odprtih, največjo vrzel seveda predstavlja finančni dogovor, kjer letijo kritike sedaj na ZDA. John Podesta svetovalec ameriškega predsednika za podnebne spremembe je še v Bakuju, kjer ta hip rešujejo, kar se rešiti da. A ZDA naj bi zmanjšale ambicije, kar je naletelo na številne kritike, Podesta se je odzval: "Upamo, da je to nevihta pred uspehom." Po zadnjih informacijah, naj bi se države vendarle dogovorile o cilju 300 milijard dolarjev pomoči letno od leta 2026 naprej. Sedaj je v zraku še vprašanje ali bo dogovor sploh možno sprejeti - delegacije zapuščajo Baku, za sprejem besedil, pa mora biti v dvorani dosežen kvorum.
Včasih od kod pricurlja tudi informacija iz pogajalskih sob. Hudo razburjenje so povzročile intervencije Savdske Arabije, ki je v tekst vnašala spremembe kar sama, tudi sicer ta država blokira pogajanja.
Da pretiranega zmagoslavja ne bo čutiti, je bilo jasno nekako že od začetka konference, podnebne finance oziroma kolektivni kvantificiran podnebni cilj, je bil cilj letošnje konference, ki pa bo težko kdajkoli ustregel vsem stranem. Številka 300 milijard letno pomoči državam v razvoju od leta 2026 naprej je vse bolj jasna in je zvišanje od prvotnega predloga 250 milijard letno. A na ta predlog so se države v razvoju v petek odzvale z jezo in ga označile za "šalo" ter "absurd", vsekakor pa daleč pod zneskom, ki bi ga potrebovale za pomoč pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo in prilagoditev na vplive ekstremnih vremenskih razmer. Očitno so bila diplomatska prizadevanja uspešna in bogati so povišali znesek. Ta je še vedno precej manjši od pričakovanih 1300 milijard. Minister za okolje podnebje in energijo Bojan Kumer je včeraj pojasnil, da je EU z dogovorom zadovoljna ter da je glee na okoliščine predvsem pomembno, da je dogovor sprejet. In okoliščine bodo le še slabše. Precej aktivna je bila tako denimo ameriška delegacija, ki je pogajanja označila za popoln uspeh, enako njihovi mediji - z nastopom mandata Donalda Trumpa bodo namreč tovrstna dogovarjanja veliko težja, enako velja tudi za države, ki nihajo v desno v Evropi.
Med tem je verjetno najbolj znana podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki na konference več ne hodi, v drugem osnutku ponujeno številko oklicala za "smrtno obsodbo" s strani bogatega severa.
Med tem, ko se podnebna konferenca še kar vleče in zatika, je pomembno vedeti, da gre pri pogajanjih včasih za razlike tudi v eni besedi ali besedni zvazi. Kot je za Večer poudaril vodja Greenpeacove ekipe v Bakuju Jasper Inventor, si države v razvoju želijo predvsem konkreten denar in ne kreditov razviti. Slednji namreč vodijo v "še večje zadolževanje in še večjo revščino".
Tako je pomembna razlika med "zagotovljenimi" in "mobiliziranimi" sredstvi. V besedilu podnebnega sporazuma je to ogromna razlika - zahgotovljena sredstva zagotovijo države iz proračunov, najbolje v obliki javnega denarja ali zelo ugodnih posojil. Spodbujena sredstva so nekaj popolnoma drugega, gre za zasebni kapital, ki ga preko raznih oblik sodelovanja spodbudijo države. A ta prihaja po večini v obliki posojil, podjetja pa so seveda bolj naklonjena k dobičkonosnim projektom kot so vetrne elektrarne, ne pa denimo visokovodnim nasipom. Težava je tudi v tem, da se ta posojila štejejo v dolg države.
Tako EU vsako leto zagotovi približno 30 milijard dolarjev podnebnega financiranja – vendar prek sovlaganja zasebnega sektorja mobilizira dodatnih 7 milijard dolarjev.
Pomembno je tudi omeniti, da navada dajanja prednostnih posojil ni omejena le na razvite države – tudi Kitajska zagotavlja večino svojega sodelovanja "jug-jug" v obliki posojil, za katera države v razvoju trenutno plačujejo več kot 300 milijard dolarjev na leto. A Kitajska vztraja, da ne želi uradno prestopiti med razvite države.
* Pot na podnebno konferenco v Bakuju je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.
