Po navedbah ukrajinskih oblasti so ruski vojaki v petek ugrabili Ivana Fedorova, župana mesta Melitopolj na jugu Ukrajine, ker "ni hotel sodelovati s sovražnikom". Dodali so, da je bil Fedorov aretiran, medtem ko je v mestnem kriznem centru reševal težave z oskrbo.
Zelenski je danes na družbenih omrežjih objavil nov video nagovor sodržavljanom, v katerem je med drugim pozval k izpustitvi Fedorova. Dodal je, da je danes v Melitopolju 2000 Ukrajincev demonstriralo proti ruski invaziji in zahtevalo izpustitev ugrabljenega župana.
"Naša zahteva je jasna: Nemudoma ga je treba izpustiti. Tudi z našimi partnerji se pogovarjamo o razmerah glede ugrabitve. V zvezi s tem sem že poklical nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona," je dejal.
Macron in Scholz sta se sicer danes o vojni v Ukrajini in morebitnih dogovorih med Rusijo in Ukrajino pogovarjala tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Elizejske palače.
Nadaljuje se evakuacija
V Ukrajini naj bi se danes nadaljevala evakuacija ljudi iz obleganega mesta Sumi na severovzhodu države, medtem ko Kijev Rusijo znova obtožuje oviranja evakuacije iz pristaniškega mesta Mariupolj, kjer so humanitarne razmere katastrofalne. Po bolj ali manj vsej Ukrajini so medtem davi donele sirene, ruske sile pa so med drugim vse bližje Kijevu.
Kot je davi sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je bilo v petek iz štirih ukrajinskih mest evakuiranih skupno le okoli 7150 ljudi, kar je občutno manj kot v prejšnjih dneh, ko so jih uspeli evakuirati v sredo 35.000 in v četrtek 40.000. Skupno naj bi jih doslej evakuirali okoli 100.000, predvsem iz Sumija, Izjuma in predmestij Kijeva.
Ponovno odprtje humanitarnih konvojev je bilo danes dogovorjeno za Sumi. Od 8. ure zjutraj po srednjeevropskem času naj bi tako evakuacijska vozila ljudi po šestih različnih poteh vozila proti ukrajinskemu mestu Poltava. Na cilj naj bi prispela enkrat popoldne.
Še posebej zaskrbljujoč je medtem položaj v pristaniškem Mariupolju, kjer ljudje ob hudem mrazu že več kot teden dni ostajajo brez elektrike in vode, vse bolj tudi brez hrane in zdravil. Po besedah Zelenskega naj bi jim danes znova poskušali dostaviti najnujnejšo pomoč, potem ko je Rusija to v petek preprečila.
Ukrajinska stran opozarja, da ruske sile vse bolj pritiskajo na mesto in da je bilo tam v obstreljevanju ter 12-dnevni blokadi ubitih že okoli 1600 ljudi. Pred kratkim je ukrajinsko zunanje ministrstvo na Twitterju sporočilo, da je bila tarča ruskega obstreljevanja ena od mošej v mestu, v katero se je pred tem zateklo kakih 80 civilistov. Med njimi naj bi bili otroci in državljani Turčije. Podatkov o žrtvah zaenkrat ni.
Sankcije čutijo bogataši
Italijanske oblasti so v okviru sankcij proti ruskim superbogatašem sicer zasegle 530 milijonov evrov vredno jadrnico ruskega oligarha Andreja Melničenka. Futuristično plovilo Sailing Yacht A, ki velja za največjo jadrnico v zasebni lasti na svetu, je trenutno v tržaškem pristanišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trijamborno, 143 metrov dolgo in 25 metrov široko jadrnico, ki jo poleg vetra poganja hibridni pogonski sistem dizlovih in električnih motorjev, so leta 2015 izdelali v nemškem Nobiskrugu, pluje pa pod bermudsko zastavo. Velja za najdražjo jadrnico, načrte zanjo pa je pripravil sloviti francoski oblikovalec Philippe Starck. Posadka šteje prek 50 mož.
Amerika se ne bo vmešala
Ameriški predsednik Joe Biden je v petek obenem napovedal nove sankcije proti Rusiji, a obenem odločno ponovil, da se ZDA ne bodo neposredno vmešale v vojno v Ukrajini. Kot je posvaril, bi direktna konfrontacija med zvezo Nato in Rusijo namreč pomenila "tretjo svetovno vojno".
"Želim biti povsem jasen: Branili bomo vsak centimeter Natovega ozemlja z vso močjo enotnega in odločnega Nata. A ne bomo se borili v vojni proti Rusiji v Ukrajini. Neposredno soočenje med Natom in Rusijo je tretja svetovna vojna. In nekaj, kar moramo poskušati preprečiti," je Biden zapisal na Twitterju.
Ameriška administracija sicer v zadnjih dneh uvaja vse strožje sankcije proti Rusiji. V petek je tako Biden med drugim napovedal prepoved uvoza ruskega alkohola, morske hrane in diamantov ter razširil seznam sankcioniranih ruskih oligarhov.
Obenem so države skupine G7 napovedale, da bodo Rusiji odvzele status "države z največjimi ugodnostmi" na svojih trgih. Nove sankcije naj bi doletele tudi rusko elito, med drugim z omejitvijo dostopa do luksuznega blaga. Tem sankcijam se bo pridružila tudi EU.
Oddelek ameriškega finančnega ministrstva za nadzor tujega premoženja (Ofac) je sicer v petek objavil dodatne smernice glede izvajanja sankcij proti Rusiji, v katerih izrecno pojasnjuje, da morajo te izvajati tudi ameriški državljani oziroma podjetja, ki upravljajo z digitalnim premoženjem, ter da te veljajo tudi za transakcije, izvedene v kriptovalutah. Smernice sledijo opozorilom, da bi lahko Rusi digitalno premoženje izkoristili za izogibanje zahodnim sankcijam.
ZN Rusijo obtožili uporabe kasetnih bomb proti civilistom
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v petek v Varnostnem svetu ZN povedala, da imajo Združeni narodi kredibilna poročila, da ruske sile v Ukrajini uporabljajo prepovedane kasetne bombe v napadih na civilne cilje v Mariupolju, Harkovu, Sumiju in Černigivu. Tovrstni napadi bi lahko predstavljali vojne zločine.
Zasedanje je sklicala Rusija, da obtoži ZDA razvijanja biološkega orožja v Ukrajini, vendar je DiCarlo zatrdila, da ZN o tem nimajo nobenih dokazov, in svoje poročilo namenila predvsem grozodejstvom Rusije v Ukrajini. "Popolno uničevanje omenjenih mest je grozljivo," je dejala Američanka v službi ZN.
ZN so sicer do četrtka v Ukrajini potrdili 564 mrtvih civilistov, večina jih je umrla v eksplozijah težkega topništva in raket. "Brezobzirni napadi, vključno s kasetnimi bombami, ne ločijo med vojaškimi in civilnimi cilji. To je skupaj z bombardiranjem mest in vasi prepovedano po mednarodnem pravu in lahko predstavlja vojne zločine," je dejala.
Hude spremembe na borzah
Osrednji borzni indeksi v New Yorku so v petek sicer doživeli krepke tedenske padce zaradi nadaljevanja ruske vojne proti Ukrajini, ki viša cene energije po svetu in posredno tudi druge. Borzno trgovanje sicer zaznamujejo divja nihanja, kar lahko prekine le konec vojne.
Padec indeksov je bil logičen glede na poročilo ministrstva za delo o rasti februarske letne inflacije za 7,9 odstotka, kar je največ v zadnjih 40 letih. Osnovna inflacija, brez upoštevanja cen hrane in energije, je bila 6,4-odstotna in s tem najvišja od avgusta 1982. Na mesečni ravni je osnovni indeks potrošniških cen porasel za 0,5 odstotka.
