Srebrenica - drugo ime za opomin

Svet se danes spominja največje tragedije na območju Zahodnega Balkana po drugi svetovni vojni - genocida v Srebrenici, potem ko so vojaške sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića julija 1995 zavzele Srebrenico. Ta je bila pod zaščito nizozemskih pripadnikov Unprofora, vendar je njegova soldateska do 19. julija pobila več kot osem tisoč (zadnja znana številka je 8372) Bošnjakov - moških in dečkov. Hud zločin proti človečnosti je haaški tribunal 2007 prekvalificiral v genocid.

Posmrtne ostanke so po vojni, ki se je v Bosni in Hercegovini formalno končala z Daytonskim sporazumom, doslej našli v več kot 150 množičnih grobiščih. Izkopavanja tudi po 27 letih še niso zaključena. Vsako leto 11. julija, ki se od leta 2009 tudi v članicah EU obeležuje kot dan spomina na žrtve genocida, v spominskem domu v Potočarih posmrtne ostanke identificiranih žrtev pokopljejo na spominski slovesnosti. Doslej so pokopali 6671 žrtev.

Zločin je treba poimenovati s pravim imenom

Tako iz sveta kot tudi iz Slovenije so se ob obletnici tragičnega dogodka vrstili odzivi politikov in ljudi iz javnega življenja. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je povedala, da se zdi, da je kruta srebreniška zgodovinska ura pozabljena, ko v naši bližini že več mesecev divja nova vojna. Poudarila je, da je pomembno, da srebreniški pokol poimenujemo s pravim imenom - genocid, z namenom, da bi bili prepoznani krivci, žrtvam pa bi se izrazila potrebno priznanje in pieteta.

Opozorila je še, da na rane, ki nikoli ne bodo zaceljene, dodatno sol posipavajo nesprejemljivi poskusi zanikanja in poveličevanja genocida ter relativiziranje dejstev. Kot pomemben dejavnik je izpostavila spravni proces. "V že tako krhkem okolju Zahodnega Balkana je evropska perspektiva nujna, stabilnost in mir v regiji pa vrednoti, ki obenem pomenita garant vsestranskega napredka in razvoja," je njene besede povzela STA.

Golob bi BiH podelil status kandidatke

"Genocid v Srebrenici je eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini in odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida," pa je zapisala zunanja ministrica Tanja Fajon. Spomin na grozodejstva ostaja živ in vojna v Ukrajini je še toliko pomembnejši opomin, da se kaj takega ne sme ponoviti, je dodala.

Premier Robert Golob je izpostavil, da Srebrenice ne bi nikoli smeli pozabiti, a da je hkrati treba gledati naprej in odpreti vrata evropske družine ljudem v BiH s podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v EU, so njegove besede zapisali na uradnem profilu slovenske vlade na twitterju.

Pahor izpostavil pomen odpuščanja

Predsednik Borut Pahor se je danes na povabilo muftija Nevzeta Porića udeležil spominske slovesnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani.

"Srebrenica je drugo ime za zločin, spomin in opomin," je dejal. Taki nepojmljivi zločini terjajo svoj predolgi čas, "da se prizna resnica in uveljavi pravica. Strašne čustvene rane terjajo skoraj boleč pogum za odpuščanje in spravo. Evropska unija se ni rodila iz harmonije Ode radosti. Nastala je na krvavih nezaceljenih ranah nenehnih vojn in vojskovanja. Nastala je z odločenostjo, da ljudje lahko živijo skupaj, če drug drugemu odpustijo, kar je bilo, in živijo z drugim za tisto, kar bo," je v govoru še dejal predsednik.