Vojislav Bercko
Pariz in druga večja francoska mesta so se spremenili v neskončno pločevinasto gnečo. Zaradi stavke v javnem sektorju namreč praktično ne vozijo vlaki podzemne železnice pa hitri vlaki in tako naprej, edina pot v službo je možna z avti. Splošna stavka, ki so jo razglasili sindikati javnega sektorja s sindikatom transporta na čelu, je praktično paralizirala državo s 67 milijoni prebivalcev. Razlog: želja francoske vlade oziroma predsednika Emmanuela Macrona po pokojninski reformi, ki bi poenotila sisteme upokojevanja. Doslej je namreč v veljavi kar 42 različnih pokojninskih shem, najugodnejše pa so prav za delavce v javnem transportu.
"Prišel je čas univerzalnega sistema. Tisti posebnih režimov se je končal," je ob napovedi uvedbe univerzalnega pokojninskega sistema dejal francoski premier Edouard Philippe. V mislih je imel posebne pokojninske sheme, ki nekaterim poklicem v državi - med drugim številnim uslužbencem železnic - omogočajo zgodnje upokojevanje. "Vsi vemo, da bodo imeli naši otroci v povprečju manj neprekinjene kariere kot mi, da je danes poklicna mobilnost močnejša kot v preteklosti. Naš pokojninski sistem mora to dopustiti," je dejal. Obenem je zatrdil, bo prehod na novi sistem postopen in spoštljiv. Novi sistem bo zajel le ljudi, rojene leta 1975 in pozneje, je zagotovil Philippe. Za tiste, ki šele vstopajo na trg dela, bo reforma začela veljati z letom 2022. Glede na predhodno objavljene načrte naj bi sicer reforma veljala za vse, rojene od leta 1963 naprej, a je vlada pri tem določilu popustila sindikatom. Zakonsko določena upokojitvena starost tudi v skladu z reformo ostaja 62 let. A če bodo želeli doseči maksimalno število točk, bodo morali dejansko delati dlje. Polno pokojnino bi tako lahko dosegli šele z upokojitvijo pri 64 letih.
Zdaj so se delavcem v transportu pridružili še učitelji, zdravstveni delavci in drugi javni uslužbenci. Javnost je (še) na njihovi strani, proteste podpira 56 odstotkov ljudi, 30 odstotkov pa ne. Več kot 200.000 ljudi se je po oceni policije danes zbralo na več desetih shodih po celi državi, po oceni sindikata CGT pa se je samo v Parizu zbralo 350.000 ljudi. Iz sindikata CGT so sporočili, da so delavci v energetiki v okviru stavke ponoči izključili dobavo elektrike okoli 50.000 gospodinjstvom v bližini Bordeauxa in okoli 40.000 gospodinjstvom v Lyonu. Stavkajočih ni pomirilo niti to, da je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopil idejni oče pokojninske reforme, visoki komisar za pokojnine Jean-Paul Delevoye. Toda ni odstopil zato, da bi umiril vse bolj napete razmere, pač pa zaradi škandala, povezanega z neprijavljenimi prihodki. Delevoye je minuli konec tedna priznal, da v zadnji prijavi premoženjskega stanja ni navedel 13 položajev v zasebnem sektorju, tako plačanih kot neplačanih.
Protesti sicer niso minili mirno. V Parizu so se pripadniki tako imenovanega Črnega bloka spopadali s policisti, ki so uporabili tudi solzivec in šok granate - praksa, ki je postala znana med protesti rumenih jopičev. Protestniki grozijo, da bodo stavko razširili tudi v praznični čas, a vlada ostaja neomajna. Morda ima kratek zgodovinski spomin; leta 1995 so delavci v javnem transportu zaradi napovedane pokojninske reforme pričeli stavko pred božično-novoletnimi prazniki in zmagali. Vlada je predlog reforme umaknila.
