Svet se pripravlja na novo pandemijo: Znanstveniki raziskujejo viruse v džungli

A.L.
19.04.2023 10:01

Raziskovalci poudarjajo, da se tveganje povečuje s širitvijo kmetijstva in turizma, kar krepi stik med živalmi in ljudmi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Ko pade noč v mehiški džungli na Jukatanu, veterinar Omar Garcia v najsodobnejšem laboratoriju vzame vzorce krvi netopirjev. Vse to kot del raziskave, namenjene preprečevanju naslednje morebitne pandemije. Cilj francosko-mehiškega projekta je po poročanju tujih medijev odkrivanje zoonoze, bolezni, ki se v tropih prenaša z živali na človeka. Mednarodna znanstvena skupnost ima sicer netopirje pod lupo, saj domnevajo, da so bili potencialni vir prenosa koronavirusa.

Namen raziskave je odkriti, kako se lahko različni virusi, ki krožijo med živalmi, kot so sesalci, ptice in glodavci, potencialno prenesejo na ljudi, je povedala Audrey Arnal, strokovnjakinja za nalezljive bolezni pri francoskem inštitutu za razvojne raziskave (IRD). "Ključnega pomena je razumeti, kakšne so možne posledice stika ljudi z divjimi živalmi, in posledično ugotoviti, kakšna morebitna epidemija bi se lahko pojavila v prihodnosti," je povedala za AFP.

Benjamin Roche, strokovnjak za ekologijo in evolucijsko biologijo pri IRD, pravi, da bi človeka lahko prizadelo od 500.000 do 800.000 virusov. Raziskovalci poudarjajo, da se tveganje povečuje s širitvijo kmetijstva in turizma, kar povečuje stik med živalmi in ljudmi.

In kako poteka delo raziskovalcev? Delo na polju se začne ob zori s postavljanjem mrež za lov ptic, v mraku pa pridejo na vrsto netopirji in sove. Vzamejo se vzorci krvi, drugih telesnih tekočin in zunanjih zajedavcev. Znanstveniki nato označijo žival, jo izmerijo, zabeležijo podatke in preverijo njeno stanje, preden jo spustijo nazaj v naravo. Nato se material analizira v laboratoriju.

"DNK je odlična pri razkrivanju veliko pomembnih informacij," je dejala Arnal. "Po krvi komarja lahko ugotovimo, katero vrsto oziroma žival je ugriznil," je dodala. Vzorce krvi bodo odvzeli tudi lokalnim prebivalcem, da bi ugotovili, ali prenašajo virus živalskega izvora.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta