Protifašizem ni ustavna kategorija." S temi besedami se je pred dnevi predsednik senata Ignazio Benito La Russa, ki je na drugi najpomembnejši funkciji v državi, poskusil izogniti odgovoru na vprašanje, ali se bo ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve Italije po koncu druge svetovne vojne, udeležil uradnih slovesnosti. Človek, ki se rad pohvali, da ima v svoji spalnici kip Benita Mussolinija, se je moral nato očitno ukloniti predsednici vlade Giorgii Meloni - in se je z njo ter predsednikom republike Sergiom Mattarello zjutraj v Rimu udeležil častnega polaganja venca k spomeniku neznanemu vojaku, obeležju v središču prestolnice, pred katerim potekajo vse najpomembnejše spominske svečanosti v Italiji.
Gre za zelo kratko svečanost. Na stopnišču pred spomenikom so postrojeni kirasirji, predsednikova častna garda. Predsednik pride, pregleda častno četo italijanske vojske, se povzpne po stopnišču, kjer dva kirasirja položita venec. Predsednik se ga dotakne, postane za trenutek, da trobentač zaigra motiv v čast padlim, nato se predsednik obrne, se poslovi od drugih predstavnikov oblasti in odide. Ni nobenih govorov. Na slovesnosti predsednika republike spremljajo predsednik vlade, letos seveda prvič predsednica, in predsednika obeh vej parlamenta ter predsednica ustavnega sodišča. Zelo tiho, zelo svečano in tudi zelo kratko.
La Russa s stisnjenimi zobmi
Ignazio Benito La Russa je nerad pristopil, je pa vsekakor takoj zatem odpotoval v Prago, kjer je položil venec k spomeniku Janu Palachu, študentu, ki se je na Trgu sv. Venceslava zažgal iz protesta proti sovjetski invaziji na Češkoslovaško. Skratka, nikakor se ni hotel odpovedati poklonu tudi žrtvi komunizma. Predsednik Zveze italijanskih partizanov je komentiral, da je imel La Russa letos na voljo še 364 drugih dni, da bi se poklonil Palachu.
Že od imenovanja desničarske vlade, ki jo torej vodi Giorgia Meloni, tečejo polemike v zvezi s 25. aprilom. Ta dan velja namreč za zgodovinsko prelomnico, za padec nacifašizma, obdobja, ki se je začelo leta 1923 s sestavo prve Mussolinijeve vlade. Od konca druge svetovne vojne do lanskega decembra so bili predstavniki postfašistične stranke izločeni iz državne politike. Imenovanje predsednice vlade iz vrst te stranke, iz Bratov Italije, je bil velik korak za Italijo - in Melonijeva se tega zaveda. Njena politika je glede tega skladna s funkcijo prej kot s tradicijo njene stranke. Kot premierka je postala proevropska političarka, zavezana zvezi Nato, odločno podpira Ukrajino ...
Berlusconi o prazniku vseh
To pa ne velja za lepo število njenih strankarskih pristašev, ki se nočejo ali ne morejo izneveriti svoji preteklosti. In to je njen problem tudi zato, ker je kar nekaj vprašanih osebnosti odklonilo sodelovanje v njeni vladi. Ni težko razumeti, zakaj. Zato pa se temeljito trudi, da bi o sebi ustvarila novo podobo in si pridobila zaupanje čim večjega števila pomembnih osebnosti doma in v tujini. Njeni strankarski pajdaši ji glede tega niso v pomoč in izkoristijo vsako priložnost, da ji ustvarijo težave. Ignazio Benito La Russa je eden najglasnejših v tej skupini.
Je pa za pomiritev iz bolnišnice, kjer je na okrevanju, poskrbel Silvio Berlusconi. Na predvečer praznika je namreč objavil sporočilo, da je 25. april "praznik vseh Italijanov, ki ljubijo svobodo in želijo ostati svobodni". Dodal je, da so udeleženci odporniškega boja "odložili globoke politične, družbene in verske razlike z namenom, da skupaj vodijo boj za civilizacijo in svobodo, zase in za svoje otroke". Besede, ki so bile namenjene predvsem njegovim desnim zaveznikom, Melonijevi in Matteu Salviniju kot svarilo, da italijanska ustava izhaja iz boja proti fašizmu, čeprav ga neposredno ne omenja. Klofuta La Russi, ki ga Berlusconi ne ljubi.
Policija omejevala dostop
Sicer pa so po vsej Italiji potekale številne proslave; med drugim v Cuneu v Piemontu, ob udeležbi predsednika republike Mattarelle, ki je tudi nagovoril udeležence. La Russe ni omenjal, mu je pa posredno odgovoril z besedami, da je italijanska ustava rezultat odporništva proti nacifašizmu.
Svečano je bilo tudi v tržaški Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču na ozemlju današnje Italije. Tam je sicer bilo nekaj prerivanja s skupinico anarhistov, ki je z neprijavljenim shodom hotela motiti svečanost. Več nejevolje pa je povzročila zapora policije, ki je številnim udeležencem omejila dostop v Rižarno z utemeljitvijo, da so zaradi obnovitvenih del zasilni izhodi neuporabni. Med udeleženci, ki so jih po dolgem prerekanju vendarle spustili na prireditveni prostor, je prevladalo mnenje, da je veter, ki ga dviguje La Russa, zapihal tudi v Trstu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
