Donald Trump že tri tedne, od 20. januarja, ni več predsednik Združenih držav Amerike, a za njim se še vleče sled. Četudi se je po porazu proti Joeju Bidnu na novembrskih volitvah poslovil od Bele hiše in Washingtona, se bodo z njim zdaj ukvarjali senatorji ameriškega kongresa. Danes se namreč v tem stočlanskem gornjem domu ameriškega parlamenta pričenja drugi proces ustavne obtožbe oziroma impičment zoper Trumpa, kar je nekaj novega v ameriški zgodovini. Nobeden od 46 predsednikov ZDA se z ustavno obtožbo ni srečal dvakrat, pa tudi sicer so bili pred Trumpovo ero le štirje impičmenti. Dvakrat sta bila predsednika v kongresu, torej spodnjem parlamentarnem domu, spoznana za kriva, a ju je senat oprostil, v enem primeru pa je predsednik, to je bil Richard Nixon leta 1974, po aferi Watergate sam odstopil, sicer bi ga razrešili senatorji.
Najmanj 17 republikanskih senatorjev bi moralo glasovati zoper Donalda Trumpa
Tokratna obtožba proti Trumpu, ki so jo vložili demokratski kongresniki, je huda: očitajo mu vzpodbujanje upora proti državi. Nanaša se na dogodke 6. januarja letos, ko je Trump, ki se nikakor ni mogel sprijazniti z volilnim porazom, na protestnem shodu svojih privržencev te podžigal, naj gredo na Capitol Hill, torej grič, kjer stoji mogočna stavba kongresa. Posnetki njihovega divjanja so obkrožili svet, umrlo je pet ljudi, med njimi kongresni policist, ki so ga prejšnji teden pokopali kot heroja. Trumpa je sicer prva ustavna obtožba doletela že leta 2019, ker je pritiskal na Ukrajino, da mu pomaga pred volitvami 2020 z uvedbo preiskave Bidna. Trump, čigar republikanci so tedaj imeli varno večino v senatu, se je gladko izmazal.
Podobno se bo verjetno zgodilo tudi tokrat. Razmerje moči v senatu je po novembrskih vmesnih volitvah razdeljeno točno na pol, toda za obsodbo Trumpa je potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da bi mu moralo obrniti hrbet 17 republikanskih senatorjev. To se zdi nemogoče, saj je proti poskusu, da bi razglasili ta impičment za neustavnega, glasovalo le pet republikancev. Tako se zdi malo verjetno, da bi senat z obsodbo Trumpu dosmrtno prepovedal politično udejstvovanje na zvezni ravni, torej tudi morebitno kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2024.
Trump ostal brez poročil obveščevalcev
Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da Trumpu ne bo omogočil prejemanja rednih obveščevalnih poročil, kar je bila doslej tradicija za bivše predsednike, ki so za to zaprosili. "Mislim, da ne bi smel dobivati obveščevalnih poročil. Raje ne bi ugibal na glas, zakaj ne, ampak mislim, da ni nobene potrebe za to. Kakšna vrednost bi bila v tem? Zakaj bi mu dajali obveščevalna poročila? Kakšen učinek ima, razen tega, da mu kaj uide in kaj pove na glas?", je ugibal Biden. Trump poročil obveščevalnih služb sicer naj ne bi bral niti, ko je bil predsednik, mnogi pa se bojijo, da bi zdaj lahko z njimi trgoval.
Senat bo danes najprej glasoval o resoluciji, ki bo vzpostavila pravila vodenja postopka. Predsedoval mu bo demokratski senator z najdaljšim stažem Patrick Leahy, ker je predsednik vrhovnega sodišča John Roberts odpovedal sodelovanje, saj ga zato, ker je Trump že bivši predsednik, k temu ustava ne zavezuje. Sam impičment naj bi trajal dva do tri tedne. Demokrati bodo prikazovali fotografije in videoposnetke divjanja Trumpovih privržencev pred kongresno palačo in v njej, Trumpovi odvetniki pa bodo ponavljali, da je ustavna obtožba neustavna. Odvetniki, ki jih je Trump angažiral šele pred desetimi dnevi, imajo tudi precejšen problem v tem, da Trump ne priznava, da je izgubil volitve, in s tem vztraja, da je še vedno predsednik ZDA. Demokrati so bivšega predsednika sicer poklicali na zaslišanje, kar je zavrnil, senat pa lahko med procesom zasliši dodatne priče. Vsekakor pa je na voljo več kot dovolj Trumpovih izjav, s katerimi je več kot dva meseca podžigal svoje podpornike, naj "bodo odločni in ne dovolijo, da jim vzamejo državo".