Tudi Moldavija v strahu pred vojno

Moldavija, nekdanja najbolj zahodna republika Sovjetske zveze, ki je razglasila neodvisnost nekaj mesecev pred razpadom sovjetskega imperija leta 1991, trepeta pred tem, da bi se tudi njej zgodilo podobno kot Ukrajini. Iz njene proruske samoodcepljene in mednarodno nepriznane regije Pridnestrje prihajajo opozorila zaradi slabega odnosa moldavskih oblasti, uradna Moskva opozarja, da imajo prste vmes ukrajinske obveščevalne službe, ki skušajo zanetiti nemire ... Prav tako je ruski predsednik Vladimir Putin 20. februarja preklical odlok iz leta 2012, s katerim je Moskva delno podprla suverenost Moldavije pri reševanju vprašanja statusa Pridnestrja. Scenarij je na las podoben tistemu v letu 2014, ko je Rusija ob pomoči separatistov zasedla polotok Krim in dele regij Doneck in Lugansk. Krim je po referendumu spomladi 2014 tudi uradno vključila v svoje ozemlje, Doneck in Lugansk pa po izbruhu vojne skupaj z regijama Zaporožje in Lugansk na podoben način anektirala septembra lani.

Obtožbe iz Moskve

Rusko obrambno ministrstvo je pred dnevi sporočilo, da želi Ukrajina domnevno ofenzivo ruskih enot iz separatistične regije Pridnestrje v Moldaviji izkoristiti kot razlog za napad na to regijo. Ob tem je zatrdilo, da se bo Ruska federacija na provokacijo odzvala. "Režim v Kijevu je okrepil priprave na invazijo na Pridnestrsko moldavsko republiko," je ministrstvo navedlo v izjavi in zatrdilo, da se na meji med Ukrajino in Pridnestrjem zbirajo ukrajinske enote. V Pridnestrju so od kratke vojne leta 1992 in odcepitvi od Moldavije nameščeni ruski vojaki, nekje do dva tisoč jih je, ki delujejo kot tako imenovani mirovniki. Moldavija, ki ni članica zveze Nato, je tudi politično v splošnem razdeljena med proevropske in proruske sile.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ukrajinske sile napad na Pridnestrje začele kot odgovor na invazijo ruskih sil z ozemlja regije, ki pa bi jo uprizorile same. "Izvedba načrtovane provokacije ukrajinskih oblasti predstavlja neposredno grožnjo ruskemu mirovnemu kontingentu, ki je zakonito nameščen v Pridnestrju," so sporočili iz Moskve. Rusija ima sicer v Pridnestrju več velikih skladišč še iz časov Sovjetske zveze, v njih pa domnevno 20 tisoč ton orožja in streliva. Iz regije so lani poročali o nekaj incidentih, med drugim o napadu na televizijski in radijski oddajnik za programe v ruščini, in seveda zanje obtožili Ukrajince.

Huda politična nestabilnost

Nova moldavska proevropska vlada pod vodstvom premierja Dorina Receana je ob tem sporočila, da državni organi ne potrjujejo ruskih informacij. "Pozivamo k miru in pridobivanju informacij iz uradnih in zaupanja vrednih virov Republike Moldavije," je zapisala. "Ministrstvo za obrambo meni, da gre za element psihološke operacije in ne za pravi načrt," pa je v odziv na navedbe Moskve dejal moldavski državni sekretar Valeriu Mija. Moldavska predsednica Maia Sandu je že v začetku februarja obtožila Rusijo, da načrtuje nasilno strmoglavljenje režima v Kišinjovu s pomočjo saboterjev, preoblečenih v protivladne protestnike, kar pa je Rusija zanikala. Moldavske oblasti naj bi to izvedele iz obveščevalnih podatkov, ki jih je Moldaviji posredovala Ukrajina.

Moldavija se sicer že brez tega sooča s politično nestabilnostjo. Državo, eno najrevnejših v Evropi, pretresajo protesti zaradi visokih cen energentov. Večmesečne proteste organizira Gibanje za ljudi, ki vključuje opozicijsko stranko Sor. Toda stranko Sor vodi pobegli proruski oligarh Ilan Sor, ki ga moldavske oblasti sumijo povezanosti z domnevnimi ruskimi načrti za destabilizacijo države. Prejšnja vlada premierke Natalie Gavrilite je odstopila v začetku februarja. Moldavska vojska, ki skupaj z naborniki šteje le okoli 8500 pripadnikov in 70 tisoč rezervistov, ima pa le 31 zastarelih bojnih letal Mig-29 ter zanemarljive oklepne in topniške enote, se seveda ne bi mogla upirati ruski invaziji. Prav tako po mnenju analitikov ne bi mogla računati na resnejšo pomoč zveze Nato v orožju in tudi ne na pomoč sosednjih držav.