Turška policija je med protesti, ki jih je sprožila sredina aretacija zdaj že suspendiranega župana Carigrada Ekrema Imamogluja, pridržala več kot 1130 ljudi, je sporočil turški notranji minister Ali Yerlikaya. Po navedbah nevladne organizacije MLSA je policija v ponedeljek pridržala deset novinarjev, ki so poročali o množičnih protestih po državi, piše slovenska tiskovna agencija STA. Pridržali so jih očitno zavoljo tega, ker so jim že pred tem oblasti prepovedale o demonstracijah poročati, kot se reče, v živo.
"V nezakonitih dejavnostih, ki so potekale med 19. in 23. marcem, je bilo pridržanih 1133 osumljencev," je tako na omrežju X zapisal Yerlikaya. Dodal je, da so bili med pridržanimi tudi "posamezniki, povezani z dvanajstimi različnimi terorističnimi organizacijami". Pred tem je nevladna organizacija za človekove pravice MLSA sporočila, da je bilo v več turških mestih aretiranih deset novinarjev, ki da so poročali o protestih. Med njimi je po navedbah MLSA tudi fotograf francoske tiskovne agencije AFP.
Množični protesti ne jenjajo
V Turčiji kljub prepovedi potekajo množični protesti, odkar je policija v sredo v okviru preiskave članstva v kriminalni združbi, podpore teroristični skupini in korupcije aretirala Imamogluja, največjega rivala predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Mimogrede, preklicali so mu tudi diplomo, češ, da je lažna. Imamoglujeva Republikanska ljudska stranka (CHP), naslednica posvetne dediščine očeta turške republike po prvi svetovni vojni Kamala Atatürka, je lani na lokalnih volitvah prehitela Erdoganovo vladajočo stranko Pravičnost in razvoj (AKP) in tudi dobila župana v Carigradu. In to na volitvah, ki so jih zavoljo očitanih nepravilnosti bili prisiljeni ponoviti in je bila zmaga na CHP še prepričljivejša kot v prvo. Novi predsednik CHP je sicer Özgür Özel. Pred dvema letoma razdrobljena opozicija ni mogla preprečiti vnovične zmage Erdogana na predsedniških volitvah, toda med tem dobiva v turški javnosti vse več simpatij, tudi ker sta si Özel in Imamoglu učinkovito razdelila delovni področji. In Erdogan je nevarnost zase in za svoje gotovo zaznal.
Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih diplomatskih virov, ki Turčijo poznajo iz prve roke, je Erdogana k obračunu s konkurenco tri leta pred predsedniškimi volitvami leta 2028 vodilo več dejavnikov. Formalno Erdogan na teh volitvah, ki je turški predsednik od leta 2014, prej pa je bil enajst let premier in še pred tem prav župan Carigrada, sploh ne sme več nastopiti zavoljo omejitve mandatov. Bi pa lahko še zmeraj nastopil na predčasnih volitvah, na rednih pa s kakšnim svojim protežirancem, ki naj bi oblast obdržal v orbiti njegove stranke. A ker je grožnja opozicije vse večja, je videti, se je 71-letni Erdogan odločil za obračun. Tudi ker je gospodarska situacija v državi vse bolj šepava, inflacija naj bi bila pri sto odstotkih in ljudje so vse bolj nezadovoljni, država pa vse bolj polarizirana. Zategadelj je oblastem blizu zamisel o speljevanju javne pozornosti od teh težav. Še posebej pa, ker je tudi mednarodni geopolitični trenutek za Erdogana dokaj ugoden. V bližini Turčije divjata vsaj dve brutalni vojni, ena v Ukrajini, druga na Bližnjem vzhodu. Zato oči mednarodne skupnosti niso ravno najbolj osredotočene na Turčijo in na Erdoganovo vse boj avtokratsko vladavino.
Stigma, ki še zmeraj vžge
Turčija pod Erdoganom je pred tem ostro obračunavala z iraškimi Kurdi, vmes pa v enaki meri, a manj opaženo tudi s Kurdi v Siriji, češ, da oboji predstavljajo grožnjo ozemeljski celovitosti države v Mali Aziji. Medtem se je Kurdska delavska stranka PKK po pozivu njenega zaprtega voditelja Abdullaha Öcalna že pred časom odrekla oboroženemu boju v Turčiji. Zato je prav presenetljivo, da Erdoganova oblast Imamogluju očita sodelovanje s teroristi, kar naj bi pomenilo prav s PKK. Seveda ima Turčija problem s terorizmom, če gledamo z njenimi očmi, toda spet so Kurdi grešni kozel in domnevna povezava z njimi stigma, ki v Turčiji še zmeraj vžge, ko gre za očrnitev in obtožbo opozicijskih konkurentov. Seveda so odločbe o terorizmu v turških zakonih namenoma dovolj ohlapne, da je priročna obtožba zmeraj pri roki, še poudari naš anonimni vir. In dodaja, da po ponovni izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA lahko pričakujemo, da se bo Erdogan odrekel svojemu škiljenju proti Rusiji, kjer je zadnja leta kupoval rakete za protizračno obrambo. To bo storil tako, da jih bo razglasil za neuporabne, pravi naš sogovornik. Vendar smo zato, da bi otoplil odnose z ZDA in se prikupil novi metli v Washingtonu, da mu seveda pusti proste roke pri njegovih domačih političnih obračunih. No, medtem pa odnosi z Evropsko unijo stojijo na mestu že dolga leta in nič ne kaže, da bi bilo ali Erdoganu ali Bruslju kaj do tega, da se to spremeni.
Črn madež na demokraciji
Protesti so se doslej razširili v najmanj 55 od 81 provinc v državi. Sodišče v Carigradu je Imamogluju, ki vse obtožbe zavrača, torej v nedeljo odredilo pripor do sojenja, kasneje pa ga je notranje ministrstvo še suspendiralo kot župana. Kljub odreditvi pripora je opozicijska CHP v nedeljo že pred njegovo aretacijo izvedla predvidene volitve svojega kandidata Imamogluja na predsedniških volitvah leta 2028. Za karizmatičnega 53-letnega politika je glasovalo 1,6 od 1,7 milijona članov stranke, je na shodu v Istanbulu zvečer dejal predsednik stranke Özel. Stranka je dodatno ponudila tudi tako imenovano solidarnostno volilno skrinjico, kjer so lahko še drugi državljani simbolično oddali svoj glas za Imamogluja. Po besedah Özela so do nedeljskega večera našteli že več kot 13 milijonov tovrstnih simbolnih glasov zanj. CHP je nato za svojega predsedniškega kandidata imenovala Imamogluja v ponedeljek, je za AFP potrdil tiskovni predstavnik stranke. Pripor sicer Imamogluju ne preprečuje kandidature ali izvolitve za predsednika. Toda če bo medtem obsojen za katerokoli od očitanih mu dejanj, se za predsedniški položaj ne bo mogel več potegovati, poroča britanski BBC.
Zbrane protestnike na nedeljskem shodu v Carigradu je nagovorila tudi soproga zdaj že bivšega župana tega okoli desetmilijonskega kozmopolitskega mesta med Evropo in Azijo Dilek Kaya Imamoglu. Dejala, da se je krivica, ki se je zgodila njenemu možu, dotaknila vesti ljudi. Poleg tega so protesti med drugim potekali še v prestolnici Ankari in drugih mestih po državi. Ponekod je policija proti zbranim uporabila vodne topove in solzivec. Imamoglu je na družbenih medijih svojo aretacijo označil za črn madež na turški demokraciji in ljudi pozval tako k udeležbi na protestih kot na glasovanju. Meni, da so volivci na protestih dokazali, da imajo predsednika države Erdogana dovolj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
