Umirjene besede, močan humanitarni naboj, želja po članstvu v Evropski uniji, hvaležnost za pomoč, a brez visokodonečih zgodovinskih primerjav in specifičnih zahtev, med katerimi bi bila razglasitev območja prepovedi poletov oziroma no fly zone. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tako v včerajšnjem nagovoru italijanskemu parlamentu spremenil ton in prilagodil vsebino publiki, ki mu je sledila. Dolg aplavz, ki so mu ga namenili poslanci in senatorji, je treba razumeti tudi kot odobravanje tistega, česar Zelenski ni povedal.
Medtem ko je ukrajinski predsednik pred dnevi Angležem postregel s citatom Winstona Churchilla, Američanom s primerjavo z 11. septembrom 2001 in Nemcem z Berlinskim zidom in potem ko se je opekel z omembo holokavsta v nagovoru izraelskim poslancem, ne oziraje se na (milo rečeno) dvomljiv odnos Ukrajincev do Hitlerjevih pogromov nad Judi, je Italijanom postregel samo z bežno omenjeno primerjavo med nacističnimi deportacijami v Rimu med drugo svetovno vojno in sedanjimi deportacijami Ukrajincev iz Mariupola, pa še s podatkom, da je Mariupol popolnoma uničeno mesto, ki ne obstaja več, in ga primerjal z Genovo, ki ima, tako kot pred invazijo Mariupol, pol milijona prebivalcev, s svarilom: "Pomislite, če bi bila Genova popolnoma uničena, če ne bi obstajala več ..."
Posreduje naj Vatikan
Zelenski se je včeraj po telefonu pogovarjal tudi s papežem Frančiškom in pozval k posredniški vlogi Vatikana za končanje vojne v Ukrajini. "Posredniška vloga Svetega sedeža za končanje človeškega trpljenja bi bila cenjena," je Zelenski v zvezi s pogovorom zapisal na twitterju. "Papež me je opogumil v boju za svobodo Ukrajine," je po pogovoru dejal Zelenski. "Odgovoril sem mu: naši ljudje so postali vojska, ko so videli, koliko trpljenja prinaša sovražnik, koliko uničenja pušča za seboj, koliko krvi zahteva."
Sicer pa je Zelenski govor začel z navedbo, da se je malo pred tem pogovarjal s papežem Frančiškom, in se je na italijanski parlament obrnil z besedami, da razume, da Italijani želijo mir. O vojni je govoril posredno, ne o tankih in bombah, ampak o 117 ubitih otrocih in o pokopavanju žrtev v mestnih parkih, pa o ljudeh, ki bežijo peš iz mest. Zavedajoč se polemik zadnjih dni, predvsem v zvezi s pošiljanjem orožja, se je omejil na omembo, da je "ves ukrajinski narod postal vojska". Kijev je primerjal z Rimom - češ, za Ukrajince je Kijev enako pomemben kot Rim za ves svet, z očitnim namigom, da je tudi Kijev pomembno središče krščanstva, odkar je unijatska cerkev svoj sedež iz Lvova prenesla v Kijev. In potem še hvaležnost Italiji za pomoč beguncem; z omembo, da je Ukrajina v času pandemije poslala zdravnike v Italijo in da je Italija pomagala Ukrajincem, ko so jih pred časom prizadele velike poplave. In na koncu še svarilo: Ukrajina izvozi veliko hrane, predvsem koruze in pšenice, in pod grožnjo bomb bo setev zelo težka. Ukrepi? Zelenski je poudaril predvsem embargo, zahteva nove ukrepe, ki bodo prizadeli "enega človeka" (priimka Putin ni izrekel), ki je edini krivec za vse, kar se v teh dneh dogaja.
Italijanski premier Mario Draghi je omenil junaški odpor ukrajinskega ljudstva, ko je govoril o Rusih, pa je omenjal Putina in vlado, nikoli ruskega ljudstva. Zagotovil je, da bo Italija, kjer že živi 236 tisoč Ukrajincev, še sprejemala begunce in jim pomagala. Njene sankcije so dogovorjene na ravni EU in G7, njihov namen je, da prisilijo Rusijo k pogajanjem. Dodal je, da bo Italija v najkrajšem časa zmanjšala energetsko odvisnost od Rusije. Draghi je še dejal, da Italija želi Ukrajino v Evropski uniji, vendar se ni mogel izogniti poudarku, da gre za dolgotrajen postopek, ki bo terjal reforme. Zelo olikano povedano, da se bo morala prej Ukrajina prilagoditi evropskim standardom. In ne nazadnje je Draghi, tudi glede na polemike zadnjih dni, zlasti glede pošiljanja orožja Ukrajini, potrdil, da bo Italija zagotovila tudi vojaško pomoč, in poudaril, da sprejete ukrepe Italije podpirata celotna vladna koalicija in največja opozicijska stranka, to je desničarska stranka Bratje Italije.
