Boris Jaušovec
Raketa iz ruskega bombnika, ki je v ponedeljek popoldan zadela trgovski center v ukrajinskem mestu Kremenčuk, ko je bilo po podatkih oblasti v njem več kot tisoč ljudi, je terjala najmanj 20 smrtnih žrtev, približno 60 ljudi je ranjenih. Moskva je danes navedla, da je ruska bomba pravzaprav zadela najprej skladišče z orožjem in strelivom, eksplozije pa naj bi zanetile požar, ki se je razširil na bližnje nakupovalno središče.
Regionalni guverner Poltave Dmitr Lunin jedanes dejal, da je 36 ljudi še vedno pogrešanih, reševalci pa so odstranili okoli 60 odstotkov ruševin, župan mesta Vitalij Malecki pa je razglasil tridnevno žalovanje. Napad so takoj obsodili voditelji držav skupine G7, zbrani na vrhu v Nemčiji, v dvorcu Elmau pri Garmicsh-Partenkirchnu, Ukrajina pa je zahtevala sklic izredne seje Varnostnega sveta ZN. "Brezobzirni napadi na nedolžne civiliste so vojni zločini. Ruski predsednik Vladimir Putin in odgovorni za napad bodo odgovarjali," je sporočila skupina voditeljev držav G7, ki je danes končala tridnevni sestanek. Odzval se je ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je dejal, da je "svet zgrožen" nad napadom, urad vodje ZN Antonia Guterresa pa je napad obsodil kot "popolnoma nedopusten dogodek". Guterresov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric je dodal, da civilna infrastruktura nikoli ne sme biti tarča napadov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za enega najbolj predrznih terorističnih napadov v zgodovini Evrope. Poudaril je, da trgovski center ni predstavljal nobene grožnje Rusiji in ni imel strateške vrednosti. Rusija je po njegovih besedah teroristično dejanje izvedla, da onemogoči normalno življenje ljudi.
Ukrajinske oblasti poročajo, da je raketo izstrelil ruski bombnik Tupoljev 22M3, ki je letel nad zahodno Rusijo pri Kursku. Kremenčuk, ki leži jugovzhodno od Kijeva, je zadela še ena podobna raketa in uničila športno dvorano. Rusi pa so v bližino mesta streljali že prej: ob začetku vojne so obstreljevali bližnjo rafinerijo.
Skupina G7 je danes sicer obljubila 4,5 milijarde dolarjev za reševanje svetovne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino. Od tega naj bi več kot polovico vsote prispevale ZDA. Dve milijardi dolarjev naj bi bili namenjeni za reševanje življenj z neposrednimi humanitarnimi akcijami. Za trajnostno kratkoročno in srednjeročno pomoč v hrani pa je namenjenih 760 milijard dolarjev. Denar bo "podprl prizadevanja v več kot 47 državah". Države G7 so za globalno prehransko varnost od začetka leta namenile skupaj več kot 14 milijard dolarjev, je razvidno iz skupne izjave ob zaključku tridnevnega srečanja. Sedem gospodarsko najrazvitejših držav je Rusijo tudi pozvalo, naj brezpogojno prekine blokado ukrajinskih pristanišč in preneha uničevati kmetijsko infrastrukturo. Države in podjetja z večjimi zalogami hrane so pozvali k pomoči pri ublažitvi prehranske krize.
Sedmerica se je še dogovorila, da si bo prizadevala za omejitev cen ruske nafte, je novinarjem ob robu vrha povedal neimenovan ameriški uradnik. Prav tako naj bi preučili možnosti za določitev cenovne kapice za plin. Kritiki sicer opozarjajo, da bi bilo taka določila težko izvajati. Voditelji so se opredelili tudi do Kitajske. V skupni izjavi so obsodili "izkrivljanje mednarodnih trgovinskih praks" Kitajske, ki jo obtožujejo netransparentnosti in intervencionizma. Voditelji G7 so podprli zamisel gostitelja, nemškega kanclerja Olafa Scholza, o mednarodnem "podnebnem klubu" G7, ki bi ga ustanovili do konca letošnjega leta.
Skupino G7 tvorijo Kanada, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, ZDA in Japonska, poseben status pripada EU. Medtem je ameriški predsednik Joe Biden vrh G7 na Bavarskem že zapusti in odpotoval v Madrid, kjer se bo jutri in v četrtek udeležil vrha zveze Nato. Španski kralj Felipe VI. voditelje držav Nata nocoj že gosti na slavnostni večerji.
