V Avstriji zmaga za Kurza in za Zelene

Po neuradnih podatkih, kot jih je predstavila nacionalna radiotelevizija ORF, je zmago na avstrijskih predčasnih parlamentarnih volitvah s 37,1 odstotka glasov prepričljivo odnesla Ljudska stranka (ÖVP) donedavnega kanclerja Sebastiana Kurza. Kurz nocoj v novinarskem središču ni želel špekulirati o tem, kakšno vlado bo sestavil. Je pa dejal, da se bo pogovarjal z vsemi, tudi s svobodnjaki (FPÖ), "kajti zdaj ne gre več za stranke, ampak za državo". ÖVP je dosegla kar 5,7 odstotne točke več kot pred dvema letoma. Dovolj za rekordni naskok katerekoli stranke pred zasledovalci v povojni zgodovini Avstrije. Torej so volivci nagradili drzno Kurzevo potezo maja letos, ko je bil zavoljo afere Ibiza razpustil vlado in nagnal glavnega akterja te afere vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja iz manjše koalicijske partnerice FPÖ. Volilni boj se je nato malce manj vrtel okoli te afere, več poudarkov je bilo na (proti)imigracijski in davčni politiki, pa tudi na podnebnih spremembah. Avstrijska začasna vlada je celo pred dnevi zavoljo tega razglasila, simbolično sicer, izredne razmere.

Zeleni val

No, prve izide, čeprav je bilo obdelanih okoli 95 odstotkov podatkov, je bilo treba še jemati z nekaj rezerve, čeprav naj bi bila statistična napaka plus ali minus poldrugi odstotek. Tu je treba omeniti še avstrijsko posebnost, da veliko ljudi voli predčasno oziroma po pošti. Teh je bilo na današnjih volitvah 1,040.000. Te glasove bodo šteli jutri in v torek, toda pri napovedih izidov so jih projekcijsko oziroma statistično že upoštevali.
Na drugem mestu so vendarle pristali socialdemokrati (SPÖ) z 21,8 odstotka, kar je za 5,1 odstotne točke manj kot leta 2017. Toda tak rezultat so jim pripisovale vse predvolilne ankete. So pa bili svobodnjaki za svoje malopridnosti dokaj kaznovani, čeprav se po javnomnenjskih raziskavah to ni napovedovalo v tolikšni meri. Izgubil so 10 odstotnih točk in telebnili s 26 na komaj 16 odstotkov glasov. Še večji triumf od napovedanega pa doživljajo Zeleni, ki se po izpadu iz zveznega parlamenta zdaj vanj vračajo z vsaj 14 odstotki. Njihov izid je kar za 10,2 odstotne točke boljši rezultat kot leta 2017. Na njihovi listi se je v parlament prebila tudi koroška Slovenka Olga Voglauer, ekološka kmetica iz Bilnjovsa. V parlament na Dunaj se je uvrstil tudi Neos s 7,8 odstotka glasov, dve in pol odstotni točki bolje kakor nazadnje. Iz parlamenta je izpadla stranka Jetzt, ki je z dvema odstotkoma ostala daleč pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom.

Kurz ostal brez besed

V prvih izjavah so svobodnjaki skesano napovedovali, da bodo sedaj morali v opozicijo. Generalni sekretar FPÖ Harald Vilmsky je tako izrazil največjo bojazen te protimigrantske, desničarske in populistične stranke, da bo namreč Kurz naslednjo vlado sestavil z Zelenimi in bi se vsa Avstrija nagnila na levo. Zbranim v svojem volilnem štabu je Kurz dejal: "Brez besed sem nad velikim veseljem, ki nam ga je pričaral volilni rezultat. Saj smo pričakovali dober rezultat, a kar smo dosegli, je še več. Volivci ste nam izkazali ogromno zaupanja, mi pa prevzemamo veliko odgovornost, da bomo to zaupanje v naši čudoviti Avstriji koristno uporabili za vse." Prešerno vzdušje je bilo seveda tudi pri Zelenih, ki so dosegli rekorden izid od sredine osemdesetih let, ko so se prvič pojavili na avstrijski politični sceni. Njihov vodja na volitvah Werner Kogler pa na novinarska vprašanja o vstopu v vlado nikakor ni želel odgovoriti: "Kako bo z vlado, bomo videli v tednu ali dveh. Najprej bomo imeli delo z vrnitvijo v parlament, kamor gre več kot dvajset naših poslancev. Seveda se bomo z ÖVP pogovarjali. Vendar o tem, ali so pogajanja za naš vstop v vlado sploh smiselna. Kajti Kurz je še pred dvema dnevoma hvalil svojo politiko, ki pa nam nikakor ni blizu." Veliko bolj poklapani so bili pri SPÖ. To je zanje najnižji v drugi republiki. Predsednica Pamela Rendi-Wagner je malce na silo skušala dvigniti razpoloženje: "Izid res ni takšen, kot smo si ga želeli in se zanj do zadnje sekunde borili. A smo bili izjemni, kajti startali smo z zelo težkega izhodišča. Zato je to za nas zgolj etapni rezultat, saj bomo pot človečnosti nadaljevali skupaj in še naprej načenjali prave probleme, take, ki tarejo ljudi."
Na predčasne, že drugič zapored, parlamentarne volitve je bilo na okoli deset tisoč volišč povabljenih okoli 6,4 milijona volilnih upravičencev, to je avstrijskih državljanov, starih vsaj šestnajst let. Za petletni mandat v zveznem parlamentu, ki premore 183 sedežev, se je skupaj potegovalo osem zveznih strank in še pet list v posameznih zveznih deželah. Manj kot po odstotek sta zbrali še dve zvezni stranki, komunisti (KPÖ) in stranka Wandl. Prav tako v parlament ne bo prišla nobena od deželnih list, recimo tudi ne protimanjšinsko Gibanje za Avstrijo (BZÖ) na Koroškem.