V Vidmu volili drugače kot drugod

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Alberto Felice De Toni, rektor videmske univerze, je postal novi župan italijanskega Vidma.
Facebook

Deželo Furlanijo - Julijsko krajino sestavljajo štiri province z glavnimi mesti Trstom, Gorico, Vidmom (Udine) in Pordenonom. Lani so volili župane v Trstu, Gorici in Pordenonu in v vseh treh mestih je zmagala desnica. Pred kratkim pa so volili še predsednika dežele in premočno je zmagal Massimiliano Fedriga, kandidat Lige, desni tabor pa je osvojil dvotretjinsko večino.

Prav zaradi takšnih volilnih izidov so bile volitve župana v Vidmu v nedeljo in ponedeljek pod drobnogledom. Doslej je namreč v Vidmu županoval Pietro Fontanini, viden predstavnik Lige, ki v italijanski politiki vztraja že tri desetletja. Bil je deželni svetnik in celo predsednik dežele, nato poslanec v rimskem parlamentu, kasneje predsednik videmske province in zadnjih pet let župan Vidma. O njegovi ponovni izvolitvi ni bilo veliko dvomov.

Vendar pa se je zgodilo: s skoraj 53 odstotki glasov je namreč v drugem krogu prevladal kandidat leve sredine Alberto Felice De Toni, rektor univerze v Vidmu. Udeležba je bila sicer nizka, komaj slabih 45 odstotkov glasov, torej deset odstotnih točk manj kot v prvem krogu. Zanimivo je, da je Fontanini po prvem krogu vodil, z drugem krogu pa je dobil celo manj glasov kot v prvem.

Poraz v Vidmu je za desni tabor boleč, levica pa slavi zmago. Seveda se je prva oglasila novoizvoljena voditeljica Demokratske stranke Elly Schlein. "Gre za odlično novico," je dejala. V resnici je Demokratska stranka v Vidmu sklenila veliko zavezništvo ne samo na levici in s stranko Zelenih, ampak tudi s sredinskim taborom. Desnica pa je ohranila svoje tradicionalno zavezništvo treh strank, Lige Mattea Salvinija, Naprej, Italija! Silvia Berlusconija in Bratov Italije premierke Giorgie Meloni. Za desnico je to prvi poraz sploh, odkar je Melonijeva prevzela predsedovanje vladi.

Fontaniniju ni pomagal niti veliki angažma strankarskega šefa Salvinija, sicer tudi podpredsednika italijanske vlade, ki je v predvolilno kampanjo skušal vplesti Slovenijo, ko je napovedoval, da bo zavoljo beguncev treba zapreti bližnjo slovensko-italijansko mejo. Italijanski notranji minister Matteo Pientedosi je to izjavo v Rimu na srečanju s slovenskim kolegom Boštjanom Poklukarjem zanikal, saj da državi na meji že dobro sodelujeta.

Tu se seveda postavlja vprašanje, ali bo ta poraz vplival na deželno ali državno politiko. Odgovor je, da ne, vsaj ne na državno politiko, čeprav je rezultat v Vidmu za Melonijevo lahko alarmni zvonec in pokazatelj, da nobena zmaga ni za vedno. Toda politična dinamika je odvisna od številnih dejavnikov in ne samo od dejstva, da italijansko vlado prvič v zgodovini vodi ženska, za nameček pa še predstavnica desnice, ki samo navidezno prikriva ideološko povezanost s postfašistično preteklostjo.

Bo pa verjetno poraz Fontaninija vplival na pogajanja za oblikovanje nove deželne vlade, ker bi lahko obe koalicijski stranki, Bratje Italije in Naprej, Italija!, dvignili ceno. Ampak hujših posledic ne bo in Fedriga bo svojo vlado vsekakor sestavil.

Zagotovo pa bo ta zmaga vplivala na dvig samozavesti v Demokratski stranki in levosredinskem taboru sploh. Po dolgi vrsti negativnih volilnih izidov je namreč to prvi znak, da levi tabor le ni obsojen na vse volilne poraze.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta