Poljsko zunanje ministrstvo je danes potrdilo, da je torkovo eksplozijo v poljski vasi na meji z Ukrajino, v kateri sta umrla dva človeka, povzročil izstrelek ruske izdelave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poljska je po eksploziji, v kateri sta v vasi Przewodow v bližini meje z Ukrajino umrli dve osebi, razglasila povečano pripravljenost dela svojih oboroženih sil, je po izredni seji sveta za nacionalno varnost nocoj v Varšavi sporočil tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller.
"Pravkar je bila sprejeta odločitev o povečanju stopnje pripravljenosti nekaterih bojnih enot (...) in drugih uniformiranih služb," je dejal Müller po navedbah francoske tiskovne agencije AFP.
"V eksploziji v okrožju Hrubieszow na jugovzhodu Poljske sta umrli dve osebi," je potrdil. "Službe so začele preiskavo okoliščin dogodka," je dodal. Več podrobnosti o incidentu za zdaj ni navedel.
Kot je dejal, so se na zasedanju odločili, da bodo preverili, ali obstajajo razlogi za sprožitev 4. člena pogodbe zveze Nato. Ta določa, da se pogodbenice med seboj posvetujejo, kadarkoli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katere koli pogodbenice.
Spomnimo, poljski premier Mateusz Morawiecki je sinoči sklical izredno sejo vladnega odbora za nacionalno varnost zaradi poročil, da naj bi ruske rakete zadele kmetijo v poljski vasi blizu ukrajinske meje in pri tem ubile dve osebi. Pentagon je medtem sporočil, da so ZDA seznanjene s poročili in da informacije še preverjajo.
Poročevalec poljskega radija ZET Mariusz Gierszewski je prvi poročal o tem, da naj bi na poljsko stran prileteli dve ruski raketi. Pozneje je na Twitterju zapisal, da je šlo verjetno za ostanke sestreljenih raket. "Moji viri znotraj služb pravijo, da so Przewodowo najverjetneje zadeli ostanki rakete, ki so jo sestrelile ukrajinske sile". Rusija je osrto zanikala, da bi njene rakete lahko zašle na poljsko ozemlje. Trditve poljskih medijev o tem dogodku je označila za "namerno provokacijo", katere namen naj bi bil zaostrovanje situacije. Bela hiša je tudi sporočila, da trditev poljskih medijev ne more potrditi, hkrati pa zatrdila, da se skupaj s poljskimi oblstmi trudijo zbrati več informaciji o incidentu.
Po neuradnih informacijah 24ur naj bi Slovenija za sredo zjutraj sklicala sejo sveta za nacionalno varnost.
Sejo sveta za nacionalno varnost je sinoči sklical tudi madžarski premier Viktor Orban, in sicer zaradi ustavitve dobave nafte po naftovodu Družba in zaradi raket, ki so zadele ozemlje Poljske, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Zoltan Kovacs, poroča madžarska tiskovna agencija Mti.
Nato preučuje poročila o domnevnih eksplozijah ruskih raket na ozemlju Poljske
Zveza nato preučuje nepotrjena poročila, da sta ruski raketi danes zadeli ozemlje Poljske in da sta bili v eksploziji blizu meje z Ukrajino ubiti dve osebi. "Preučujemo ta poročila in se tesno usklajujemo s Poljsko, našo zaveznico," je za nemško tiskovno agencijo izjavil neimenovani predstavnik zveze Nato.
V Varšavi poteka izredna seja sveta za nacionalno varnost, ki jo je sklical poljski premier Mateusz Morawiecki zaradi poročil, da so ruske rakete pristale na ozemlju Poljske.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odgovornost pripisal Rusiji in izjavil, da gre za napad na Poljsko. Kot je dejal, gre za raketni napad na ozemlje Nata. "To je ruski raketni napad na skupno varnost! To je resna eskalacija. Moramo ukrepati," je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP dejal Zelenski.
S tem, ko so ruske rakete padle na poljsko ozemlje, je to prvi tovrsten incident v skoraj devetmesečni ruski vojni v Ukrajini in bo pomenil dramatično zaostrovanje konfrontacije Moskve z Zahodom, saj je Poljska članica zveze Nato.
Po podatkih uradnih vladnih virov je na Poljskem, ki redno sodeluje v Natovih misijah, približno 10.000 pripadnikov ameriških sil. V luči tega je Ryder dejal, da bodo zaščito teh vojakov obravnavali zelo resno. "Vendar ne bomo ničesar prehitevali. Pridobili bomo dejstva. In ko jih bomo imeli na voljo več, jih bomo posredovali," je še dodal.
Po incidentu na Poljskem iz Evrope zaskrbljeni odzivi
Iz Evrope se vrstijo odzivi na poročila o domnevnih eksplozijah ruskih raket na ozemlju Poljske. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je sporočil, da je pretresen ob novici zaradi smrtnih žrtev na Poljskem, ki jih je povzročila raketa ali drugo orožje. Zaskrbljenost je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Michel je na Twitterju zapisal, da je pravkar govoril s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim ter mu zagotovil popolno enotnost in solidarnost EU v podporo Poljski. Kot je napovedal, bo za sredo predlagal sestanek o dogajanju z voditelji EU, ki se bodo udeležili vrha G20 na Baliju.
"Zaskrbljeni zaradi poročil o eksploziji na Poljskem po obsežnem ruskem raketnem napadu na ukrajinska mesta," je tvitnila von der Leynova. "Poljski in našim ukrajinskim prijateljem izrekam sožalje ter najglobljo podporo in solidarnost," je sporočila. Kot je dodala, Bruselj pozorno spremlja razmere in je v stiku s poljskimi oblastmi ter partnerji in zavezniki.
Odzval se je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki prav tako pričakuje razpravo na srečanju skupine G20 v sredo na Baliju. Macron je "v stiku s poljskimi oblastmi" in "spremlja razmere", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Elizejske palače.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je izrazila žalost zaradi eksplozije, v kateri sta na Poljskem blizu meje z Ukrajino umrla dva človeka. "V mislih sem s Poljsko, našo tesno zaveznico in sosedo," je sporočila na Twitterju. "Pozorno spremljamo razmere in smo v stiku z našimi poljskimi prijatelji in zavezniki v Natu," je dodala.
Češki premier Petr Fiala je izrazil solidarnost s sosednjo državo. "Če bo Poljska potrdila, da so rakete zadele tudi njeno ozemlje, bo to še ena eskalacija s strani Rusije," je na Twitterju zapisal Fiala in dodal: "Trdno stojimo za našo zaveznico v EU in Natu."
V Ukrajini znova ruski raketni napadi
Ukrajinske oblasti so danes poročale, da so ruske sile nad Ukrajino izstrelile približno sto raket.
Glavna tarča so bili objekti kritične infrastrukture. Po navedbah Kijeva gre za najbolj obsežne napade na energetsko infrastrukturo od začetka vojne. Brez električne energije je ostalo več kot sedem milijonov gospodinjstev.
V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in terjale najmanj eno smrtno žrtev, je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko ter opozoril, da je bil po vsej Ukrajini razglašen alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov.
"Izstreljenih je bilo že okoli sto raket. Okupatorji so s tem presegli 10. oktober, ko so jih izstrelili 84. Njihova glavna tarča pa so objekti kritične infrastrukture," je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil Jurij Ignat in dodal, da so sistemi zračne obrambe sestrelili več ruskih raket.
"V Kijevu so vsaj tri rakete zadele dve stanovanjski stavbi v okrožju Pečersk. V eni od teh stavb pa so reševalci našli truplo," je na Telegramu zapisal Kličko.
O napadih so medtem poročali tudi iz regij Odesa, Čerkasi, Kirovograd, Hmelnicki, Harkov in Dnepropetrovsk. Ukrajinski mediji pa navajajo, da so bile ruske rakete izstreljene nad Kaspijskim morjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"V Lvovu prihaja do eksplozij," je v izjavi na družbenih omrežjih zapisal župan mesta Andrij Sadovij in prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Župan Harkova Igor Terehov pa je po raketnem napadu na mesto dejal, da informacije o morebitnih žrtvah in škodi še zbirajo.
"Zaradi obsežnega raketnega napada je ukrajinski upravljavec električnega omrežja začel z nenačrtovanimi prekinitvami dobave elektrike, da bi stabiliziral omrežje," je dejal Kličko. Do obsežnega izpada elektrike je medtem prišlo v mestih Kijev, Lvov, Harkov in Kovel.
O resnosti napadov na energetsko infrastrukturo je opozorilo tudi ukrajinsko predsedstvo. "Ruski teroristi so izvedli še en načrtovan napad na objekte energetske infrastrukture. Razmere v državi so kritične," je dejal namestnik vodje ukrajinskega predsedstva Kirilo Timošenko.
Raketne napade je potrdil tudi vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak, ki jih je opisal kot odziv na močan govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na vrhu skupine G20 v Indoneziji, kjer so svetovni voditelji ostro obsodili vojno v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija naj bi z napovedjo umika iz Hersona čakala do ameriških vmesnih volitev
Rusija naj bi glede na poročilo ameriških obveščevalcev čakala z napovedjo umika svojih sil iz ukrajinskega Hersona do konca vmesnih volitev v ZDA pretekli torek, ker s tem ni želela posredno pomagati vladi predsednika Joeja Bidna oziroma demokratom, danes poročajo ameriški mediji, med drugim CNN.
Rusko vodstvo je odločitev za umik moralo sprejeti zaradi porazov na bojiščih, vendar pa naj bi vseeno počakalo z objavo umika, ker si Kremelj vse od leta 2016, ko je zagotovil propagandno pomoč Donaldu Trumpu, v ZDA želi na oblasti republikance.
Do nastopa Trumpa so bili ameriški republikanci veliko bolj bojeviti kot pa demokrati, ko je šlo za globalne nacionalne interese države, še posebej v razmerju do drugih velikih sil, kot je Rusija. Trump je imel potem izjemne odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in je na enem od njunih vrhov celo dejal, da mu zaupa bolj, kot zaupa ameriškim obveščevalcem.
Ob ruskem napadu na Ukrajino februarja letos je Trump Putina razglasil za genija. Vodja kongresnih republikancev Kevin McCarthy je pred volitvami napovedal, da ZDA z republikanci na oblasti v kongresu ne bodo kar po tekočem traku potrjevale in zagotavljale pomoči Ukrajini. Kot poročajo mediji, bi moralo biti vsakemu, ki ni zaslepljen s politično ideologijo, jasno, koga si Moskva želi na čelu ZDA.
To je prejšnji teden potrdil s Putinom povezan oligarh Jevgenij Prigožin, ki je izjavil, da so na volitvah 2016 podpirali Trumpa, kakor tudi kasneje leta 2020. "Vpletali smo se, vpletamo se in se bomo vpletali," je izjavil Prigožin, ki upravlja s tako imenovano farmo trolov, to je armado računalničarjev in propagandistov, ki širijo dezinformacije po internetu.
Na rusko povezovanje umika iz Hersona z ameriškimi volitvami je prejšnji teden opozoril tudi predsednik ZDA Joe Biden, ki je izjavil, da se mu zdi zanimivo, da je Rusija čakala do konca volitev, preden je sprejela odločitev, za katero so že dlje časa vedeli, da jo bo sprejela.
Biden je preteklo sredo izrazil upanje, da se bo Rusija po ameriških volitvah bolj pripravljena pogajati o izpustitvi zaprtih Američanov, kot sta košarkarica Brittney Griner in poslovnež Paul Weldman. Šef Cie Bill Burns je bil v ponedeljek v Ankari na srečanju z ruskimi kolegi, kjer so poleg preprečevanja grožnje jedrskega spopada govorili tudi o izmenjavi zapornikov, poroča CNN.
Ameriški obveščevalci sicer zaradi domnevnega ruskega povezovanja umika z volitvami niso preveč zaskrbljeni, ker da kaže na slabo poznavanje ameriških volivcev. Vojna v Ukrajini je bila na dnu prioritet ameriških volivcev, ki napovedi o umiku niso niti opazili, kaj šele, da bi se s tem obremenjevali.
"Ali kdo resno misli, da si Kremelj želi miru? Želi poslušnost, toda na koncu dneva teroristi vedno izgubijo," je še dodal na Twitterju.
V Ukrajini po ruskih raketnih napadih več kot sedem milijonov gospodinjstev brez elektrike
Ukrajinske oblasti so danes sporočile, da je več kot sedem milijonov gospodinjstev ostalo brez elektrike, potem ko so ruski raketni napadi prizadeli elektroenergetsko omrežje v državi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Moskva s tovrstnimi napadi ne bo dosegla svojega cilja, in prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih.
"Več kot sedem milijonov gospodinjstev je zdaj brez elektrike, potem ko so ruski raketni napadi poškodovali 15 energetskih objektov po vsej Ukrajini," je na družbenih omrežjih sporočil predstavnik urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko ter poudaril, da delajo vse, da bi čim prej ponovno vzpostavili oskrbo z elektriko.
"Jasno je, kaj hoče sovražnik. Svojega cilja ne bo dosegel," pa je v video izjavi dejal Zelenski. Opozoril je, da je Moskva danes izstrelila 85 raket. Napadi so terjali eno smrtno žrtev, Zelenski pa je prebivalce zaradi nevarnosti novih napadov pozval, naj ostanejo v zakloniščih, poroča BBC.
Na ruske raketne napade sta se že odzvali ZDA in Velika Britanija. Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je opozoril, da bodo napadi le še poglobili zaskrbljenost skupine G20 zaradi destabilizacijskega vpliva vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina.
"Ni nam vseeno, da v času, ko se svetovni voditelji srečujejo na G20 na Baliju, da bi razpravljali o vprašanjih, pomembnih za preživetje ljudi po vsem svetu, Rusija ponovno ogroža ta življenja in uničuje kritično infrastrukturo Ukrajine," je dejal Sullivan.
"V mislih smo s Ukrajinci, ki še naprej izkazujejo odpornost in pogum pri obrambi svoje suverenosti in demokracije," je povedal ter poudaril, da bodo ZDA, njihove zaveznice in partnerji Ukrajini še naprej zagotavljali vse, kar potrebuje za obrambo, vključno s sistemi zračne obrambe. "ZDA bodo Ukrajini stale ob strani tako dolgo, kot bo to potrebno," je še dodal.
Tudi britanski zunanji minister James Cleverly je kritiziral zadnji val raketnih napadov v Ukrajini. "Brezobzirno napadanje ukrajinskih mest z novimi raketnimi napadi danes kaže le na Putinovo šibkost. Putin izgublja na bojišču in - kot smo videli danes na srečanju G20 - tudi na diplomatskem področju," je zapisal na Twitterju.
Do izpada elektrike pa ni prišlo le v več mestih v Ukrajini, temveč tudi v Moldaviji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V delih Moldavije prihaja do izpadov električne energije zaradi ruskih izstrelkov, ki so zadeli ukrajinska mesta in vitalno infrastrukturo," je na Twitterju zapisal zunanji minister Nicu Popescu. Pri tem je poudaril, da vsaka bomba, ki pade na Ukrajino, prizadene tudi Moldavijo, in hkrati Rusijo pozval, naj nemudoma preneha z napadi.
Ruske sile so v zadnjih tednih pogosto ciljale predvsem energetsko infrastrukturo po vsej Ukrajini, nazadnje pa so njihove rakete Kijev zadele pred skoraj enim mesecem. Današnji ruski raketni napad sicer prihaja potem, ko so se ruske sile v petek v celoti umaknile iz mesta Herson na jugu Ukrajine.
