Vojislav Bercko
Na ulicah venezuelskih mest, zlasti prestolnice Caracas, se je zbralo na desettisoče nasprotnikov predsednika Nicolasa Madura. "Padli boste, padli boste, ta vlada bo padla!" so vzklikali ljudje, ki so se zbrali na protestu proti Maduru. Nosili so tudi transparente, na katerih je pisalo Svobodni smo. Predsednik narodne skupščine in voditelj opozicije Juan Guaido, ki je pobudnik protestov, je na twitterju protestnikom sporočil, da je nasilje Madurovo orožje, njihovo orožje pa so glasovi milijonov Venezuelcev, ki so prišli na ulice. Guaidoja, ki so ga policisti, še vedno zvesti Maduru, pred dnevi aretirali, podpirajo številne zahodne države.
Guaido se je nato kar sam razglasil za začasnega voditelja države, predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump pa je dejal, da ga priznava kot predsednika. Priznanju se je na Twitterju pridružil tudi generalni sekretar Organizacije ameriških držav (OAS) Luis Almagro. Kmalu za tem, ko je Trump dal priznanje Guaidu, so uradne oblasti v Caracasu dale ulitmat vsem ameriškim diplomatom, da v 72 urah zapustijo državo.
ZDA so še pred tem sporočile, da podpirajo proteste proti Maduru. "Predsednik Trump in ZDA trdno stojijo ob venezuelskem ljudstvu, ki se skuša osvoboditi diktatorja Nicolasa Madura," je v prispevku za Wall Street Journal zapisal ameriški podpredsednik Mike Pence. "Venezuelska kriza se bo poglabljala, dokler ne bo obnovljena demokracija," je poudaril in zaključil, da "mora Maduro oditi". Njegov drugi predsedniški mandat, ki ga je začel pred dvema tednoma, je Pence označil za nelegitimnega.
Maduro pa je te izjave označil za nesprejemljive. Odredil je preučitev diplomatskih odnosov med Caracasom in Washingtonom ter napovedal ustrezne ukrepe, če bodo potrebni. Caracas je ob tem ZDA obtožil tudi, da so odredile "fašistični državni udar". ZDA so tako povezali z uporom skupine vojakov, ki so v ponedeljek zavzeli eno od poveljniških postojank na severu prestolnice. Upor so oblasti hitro zatrle, zaradi dogodka pa so aretirali 27 ljudi.
Združene države Amerike so med več državami in mednarodnimi organizacijami, ki ne priznavajo rezultatov lanskih predsedniških volitev, na katerih je slavil Maduro. Ta je 10. januarja letos sporni drugi predsedniški mandat tudi začel, toda kot predsednika ga ne priznavajo niti nekatere južnoameriške države, na primer Argentina in Brazilija. "Ponovno potrjujeva našo obsodbo Madurove diktature. Teh kršitev demokracije ne bomo sprejeli," je ob srečanju z brazilskim predsednikom Jairom Bolsonarom pred dnevi dejal predsednik Argentine Mauricio Macri. "Mednarodna skupnost je že priznala, da je Maduro diktator, ki skuša ostati na oblasti s fiktivnimi volitvami, zapiranjem nasprotnikov in vodenjem Venezuelcev v obupen položaj," je opozoril.
