V izjavi, ki jo bodo objavili popoldne po koncu vrha, naj bi pisalo, da je treba cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven ohraniti "na dosegu", so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili viri blizu pogajanj.
"Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope," piše v izjavi, ki so jo pridobile tuje tiskovne agencije. Voditelji pozivajo k jasnim nacionalnim načrtom, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.
Današnja zaveza je v primerjavi s tisto v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015 precej večja. Tedaj so se na podnebni konferenci dogovorili, da naj bi države globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje. Trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji sicer vodijo proti 2,7 stopinje.
Se pa voditeljem ni uspelo uskladiti glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Skupna izjava govori zgolj o tem, da bi ničelno stopnjo neto toplogrednih izpustov dosegli do ali okoli sredine stoletja. Po drugi strani so se strinjali, da bodo do konca tega leta končali financiranje novih termoelektrarn na premog v tujini.
Zadnjih sedem let najtoplejših
Zadnjih sedem let med 2015 in 2021 bi bilo lahko najtoplejših doslej, je danes sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in pri tem opozorila, da se naš planet podaja "na neznano področje". V objavljenem poročilu tudi opozarjajo na daljnosežne posledice globalnega segrevanja za sedanje in prihodnje generacije.
V predhodnem poročilu WMO, ki so ga objavili danes, so med drugim zapisali, da bi globalno segrevanje zaradi izpustov toplogrednih plinov lahko imelo "daljnosežne posledice za sedanje in prihodnje generacije".
WMO na podlagi podatkov za prvih devet mesecev leta ugotavlja, da bo leto 2021 verjetno med petim in sedmim najtoplejšim letom doslej, kljub učinku hlajenja pojava La Nina, ki je znižal temperature na začetku leta.
Povprečna temperatura za leto 2021 je bila okoli 1,09 stopinje Celzija višja od predindustrijske ravni. Povprečna temperatura v zadnjih 20 letih (2002-2021) pa je prvič presegla simbolni prag 1 stopinje Celzija, v poročilu navaja WMO.
"Od globin oceanov do gorskih vrhov, od taljenja ledenikov do neizprosnih ekstremnih vremenskih dogodkov, so ekosistemi in skupnosti po vsem svetu uničeni," je v izjavi ob objavi poročila dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Pri tem je poudaril, da mora podnebna konferenca COP26, ki naj bi se zaključila 12. novembra, "biti prelomna točka za ljudi in planet".
V ospredju konference v škotskem Glasgowu bo vprašanje izvajanja pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ki je bil dosežen na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. V skladu s pariškim sporazumom naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija.
Najodgovornejše so najrazvitejše države
Države G20 so odgovorne za skoraj 80 odstotkov vseh s strani človeka proizvedenih toplogrednih emisij, njihove zaveze pa so zelo pomembne tudi za uspeh podnebne konference ZN COP26, ki se je začela danes v škotskem Glasgowu.
To je ob začetku današnjega drugega dne vrha skupine G20 v Rimu poudaril tudi italijanski premier Mario Draghi, ki je pozval k visokim ciljem. "Odločitve, ki jih bomo sprejeli danes, bodo neposredno vplivale na uspeh vrha v Glasgowu in tudi na naš boj s podnebno krizo," je povedal.
"Postaviti moramo dolgoročne cilje, ki so v skladu s cilji pariškega sporazuma, in narediti kratkoročne spremembe, da jih bomo dosegli," je še dejal po poročanju AFP.
V nevladnih okoljskih organizacijah so že bili kritični do končne izjave, ki sicer še ni bila javno objavljena. Po njihovem mnenju je izjava "šibka, manjka pa ji tudi ambicioznosti in vizije", so povedali v organizaciji Greenpeace.
Vrh se je sicer začel v soboto, ko so voditelji potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka na globalne korporacije. Veliko pa je bilo govora tudi o boju proti pandemiji covida-19. V italijanski prestolnici zaradi vrha vladajo strogi varnostni ukrepi.
Dogovori ob robu srečanja
Ameriški predsednik Joe Biden in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta se danes v Rimu dogovorila o izboljšanju odnosov med državama, so sporočili iz Bele hiše. Voditelja sta se na srečanju, ki je potekalo v zelo konstruktivnem vzdušju, zavzela za učinkovit način za reševanje odprtih vprašanj, so navedli.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson pa sta se danes na 25 minut trajajočem sestanku na štiri oči dogovorila o zmanjšanju napetosti v odnosih, ki so se zaostrili po ribiškem sporu med Francijo in Združenim kraljestvom, so sporočili iz Elizejske palače. Voditelja sta se dogovorila, da bosta "v naslednjih dneh" delala na "praktičnih ukrepih" za zmanjšanje napetosti v ribiškem sporu med Francijo in Združenim kraljestvom, so še navedli v Parizu po poročanju francoske tiskovne agencije APF. Z Downing Streeta, kjer je sedež britanske vlade, se na dogovor za zdaj še niso odzvali.
Ob robu vrha skupine G20 sta se danes v Rimu sestala tudi zunanja ministra ZDA Antony Blinken in Kitajske Wang Yi. Blinken je na svojem drugem srečanju z Wangom izrazil zaskrbljenost glede človekovih pravic na Kitajskem. Vodja kitajske diplomacije je medtem ZDA pripisal odgovornost za napetosti glede Tajvana.
