V Sudanu je bilo v spopadih med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF), ki so izbruhnili v soboto, ubitih najmanj 56 civilistov in več deset pripadnikov varnostnih sil, okoli 600 ljudi pa je ranjenih, je včeraj poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah prič so na ulicah Kartuma tudi včeraj odjeknile številne eksplozije, potem ko so pripadniki paravojaških enot sporočili, da imajo pod nadzorom predsedniško palačo oziroma 90 odstotkov prestolnice z letališčem vred in druge pomembne objekte drugod po državi. Vojska je te trditve zanikala. Je pa včeraj sprožila zračne napade na paravojaško oporišče v bližini prestolnice, da bi ponovno prevzela nadzor nad državo, piše slovenska tiskovna agencija STA.
Nasilje je izbruhnilo po tednih vse večjih napetosti med vojaškim voditeljem Abdelom Fatahom Al Burhanom in poveljnikom paravojaških enot Mohamedom Hamdanom Dagalom zaradi načrtovane vključitve RSF v redno vojsko in prehoda na civilno vlado, kar je od Kartuma zahtevala mednarodna skupnost. Vojska in RSF, ki ima po mnenju analitikov 100.000 vojakov, se borita za oblast, medtem ko se politične frakcije pogajajo o oblikovanju prehodne vlade po vojaškem udaru leta 2021. Ostri spopadi so na ulicah prestolnice Kartum izbruhnili v soboto, nato pa so se nadaljevali še v okolici vojaških oporišč v Kartumu. Vojska je za začetek spopadov obtožila RSF, ta pa vojsko, da je začela spopade z napadom na njen sedež. Paravojaške enote so se z vojsko spopadale tudi v bližini poslopja državne radiotelevizije, v napadih na letališče v Kartumu je bilo zadeto civilno letalo, pri čemer sta umrli vsaj dve osebi. Zaradi streljanja so letalske družbe odpovedovale lete v Sudan. Poveljnik RSF Dagalo je po navedbah BBC dejal, da se bodo njegove enote borile, dokler ne bodo zavzele vseh vojaških oporišč. Vojska je medtem sporočila, da je zaprla mostove čez reko Nil, ki povezujejo prestolnico z mesti Omburman in severnim Kartumom, ter cesto do predsedniške palače. Dodali so, da so njihove zračne sile uničile vsaj dve bazi paravojaških enot RSF.
Na nasilje v Sudanu se je med prvimi odzval ameriški državni sekretar Anthony Blinken. Izrazil je zaskrbljenost in menil, da bi lahko za nasiljem stale skupine, ki si želijo zavreti oblikovanje civilne vlade. K prekinitvi ognja in dialogu je strani pozval generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Tudi Afriška unija, ki se je včeraj tako kot Arabska liga sestala na izrednem zasedanju, je pozvala "k politični rešitvi krize, ki je posledica vojaškega udara oktobra 2021 in njegovih katastrofalnih posledic". Nasilje je obsodil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrel. Zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja so izrazili v ruskem veleposlaništvu v Kartumu, vsem ruskim državljanom v Sudanu so svetovali, naj ne zapuščajo svojih domov. Podobno opozorilo je izdalo tudi britansko veleposlaništvo. Papež Frančišek je podobno kot Kitajska, ki je pozvala zoper naraščanje napetosti, dejal, da dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, in pozval k dialogu. Predsednika Egipta in Južnega Sudana sta v telefonskem pogovoru stranema že ponudila posredovanje v konfliktu.
Vendar nič ne kaže, da bi bila generala - dejanski predsednik države Al Burhan in njegov namestnik, poveljnik RSF Dagalo - pripravljena na pogovore. Dagalo, ki je znan tudi kot Hameti, je v pogovoru za Sky News Arabia dejal, da se mora "kriminalec Burhan predati". Vojska pa je Dagala razglasila za "iskanega kriminalca", njegove sile pa za uporno milico. Poudarila je, da ne bo nobenih pogajanj ali pogovorov, dokler se RSF ne razpusti. Včeraj popoldne se je sicer razvedelo, da sta se strani strinjali s predlogom ZN, da so včeraj za nekaj ur odprli humanitarni koridor, tudi za evakuacijo ranjenih iz Kartuma.
Sile RSF so bile ustanovljene leta 2013 in so nastale iz milice džandžavid, ki jo je nekdanji predsednik Omar Al Bašir v zahodni regiji Darfur uporabljal za napade na nearabske etnične manjšine, pri čemer je zagrešila vrsto vojnih zločinov. Sudanu je Bašir do leta 2019 s trdo roko vladal več desetletij. Nato so ga odnesli množični protesti. Sledil je dogovor o delitvi oblasti med vojsko in civilno vlado. Državo sta tako vodila general Abdel Fatah Al Burhan na čelu t. i. suverenega sveta in civilni premier Abdulah Hamdok, ki ga je Burhan leta 2021 odstavil, kasneje pa mu je dovolil vrnitev na premierski položaj. Hamdok je lani v začetku leta zaradi protestov odstopil. V zadnjih mesecih je vodja RSF dejal, da je bil državni udar zoper tranzicijsko vlado leta 2021 napaka, ki ni prinesla sprememb in je le oživila ostanke Baširjevega režima. General Al Burhan, ki je napredoval v času Baširjeve tridesetletne vladavine, pa trdi, da je bil državni udar zoper Hamdokovo vlado nujen.
