Von der Leyen bo dobila nagrado za zasluge za Evropo, prvič bo tudi finančna

STA, M.R.
15.01.2025 14:33

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejemnica mednarodne nagrade Karla Velikega za zasluge za Evropo, je danes sporočil upravni odbor nagrade.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ursula von der Leyen vodi Evropsko komisijo že od leta 2019.
Reuters

Nemško političarko je ob tem označil za "močan glas Evrope v svetu", ki da brani evropske interese v času velikih izzivov. Nagrado bo prejela maja.

Upravni odbor je namenil pohvalne besede odločni drži Ursule von der Leyen v odnosu do Rusije in njenim dosežkom, vključno z evropskim zelenim dogovorom, katerega cilj je podnebna nevtralnost unije do leta 2050.

Letos bo nagrada Karla Velikega prvič tudi finančna, in sicer v višini enega milijona evrov, ki naj bi se po priporočilu podeljevalcev uporabil za financiranje proevropskih projektov.

Slovesnost ob podelitvi nagrade bo tradicionalno potekala konec maja v Aachnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Von der Leyen je danes na omrežju X dejala, da se jo je novica o prejemu nagrade globoko dotaknila, "ker nagrada Karla Velikega v svojem srcu nosi Evropo, naše zanesljivo sidro v nemirnih časih".

Med prejšnjimi prejemniki te prestižne nagrade, ki jo mesto Aachen podeljuje od leta 1950, so Winston Churchill, papež Frančišek in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je nagrado prejel skupaj z ukrajinskim narodom.

Zadnji predsednik Evropske komisije, ki je prejel to nagrado med opravljanjem funkcije, je bil Francoz Jacques Delors, ki je imel ključno vlogo pri razvoju enotnega trga EU in uvedbi evra.

Nagrada je poimenovana po Karlu Velikem, ki je pogosto bival v Aachnu, blizu današnje nemške meje z Belgijo in Nizozemsko.

66-letna von der Leyen Evropsko komisijo vodi od leta 2019, ko je postala prva ženska na čelu izvršnega organa unije. V dobrih petih letih je unijo popeljala čez več kriz.

Začetek njenega prvega mandata sta zaznamovala britanski odhod iz EU, predvsem pa pandemija covida-19. Sledila je ruska agresija na Ukrajino in z njo povezana energetska kriza. Leto pred koncem prvega mandata je izbruhnila še vojna na Bližnjem vzhodu. Drugi mandat je nastopila 1. decembra.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta