Vojislav Bercko
ZDA v Evropo pošiljajo okrepitve, a v Ukrajini se ne nameravajo bojevati.
V teh dneh se vse bolj potrjuje teza, da je vojna le nadaljevanje diplomacije z drugimi sredstvi, ki jo je že pred dvema stoletjema izrekel pruski general in vojni teoretik Karl von Clausewitz. Diplomaciji v ukrajinski krizi, ki traja že od lanske jeseni, ne uspe napraviti preboja, zato pa so toliko bolj aktivni vojaški poveljniki, ki na ukaz svojih predsednikov še kar kopičijo sile okoli Ukrajine. Združene države Amerike strašijo, da bi se lahko ruska invazija na Ukrajino začela že ta mesec, medtem ko v Moskvi vztrajno ponavljajo, da Rusija ne grozi nikomur in si ne želi vojne.
Približno 76 tisoč ameriških vojakov je že v Evropi, prihajajo še novi
Zadnjo potezo je potegnil ameriški predsednik Joe Biden. Odredil je napotitev dodatnih 2000 ameriških vojakov, ki naj bi v Nemčiji in na Poljskem pristali že ta teden. Medtem ko bodo tisoč ameriških vojakov premestili iz Nemčije v Romunijo. Okrepitve bodo iz znamenite 82. zračnodesantne divizije, nastanjene v oporišču Fort Bragg v Severni Karolini. Ameriško obrambno ministrstvo je ob tem sporočilo, da se ameriški vojaki ne bodo bojevali v Ukrajini, ampak bo njihova naloga okrepitev obrambnih zmogljivosti ameriških zaveznic. Kot so še sporočili iz Pentagona, so napotitve dodatnih ameriških vojakov v Evropo jasen signal, da so ZDA pripravljene na obrambo pred kakršnimkoli napadom. Poleg tega je Pentagon že prejšnji mesec za 8500 vojakov odredil visoko stopnjo pripravljenosti.
Pripadniki 82. zračnodesantne divizije so povsod, kjer so Američani vpleteni v oborožene konflikte. V tem tisočletju so se bojevali v Afganistanu in Iraku.
V Evropi je sicer trenutno okoli 74 tisoč ameriških vojakov in drugega osebja, največ v Nemčiji (36.000), Italiji (12.000) in Veliki Britaniji (9000). V Estoniji, Litvi, Latviji in na Poljskem imajo ZDA skupaj okoli štiri tisoč vojakov, približno toliko pa tudi v Bolgariji in Romuniji. Slednje države so se zvezi Nato pridružile po razpadu Sovjetske zveze in ena od zahtev Rusije na pogajanjih z Natom in ZDA za deeskalacijo krize naj bi bila tudi, naj se stanje vrne na tisto pred letom 1997, ko zveza Nato še ni sprejemala vzhodnih članic. Glavna zahteva uradne Moskve sicer ostaja pisno zagotovilo, da severnoatlantsko zavezništvo v članstvo ne bo sprejelo Ukrajine, kar pa Zahod vztrajno zavrača z utemeljitvijo, da ima vsaka država pravico, da se sama odloča o zunanji politiki in zavezništvih.
Po navedbah ameriške vlade Rusija še naprej povečuje število vojakov na meji z Ukrajino, svojo vojaško aktivnost pa je povečala tudi v Sredozemlju in Atlantiku. "V Belorusiji in na meji z Ukrajino je minuli konec tedna potekala namestitev dodatnih ruskih kopenskih enot," je v Washingtonu dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby in pri tem opozoril, da Rusija prav tako povečuje svoje zmogljivosti na morju. Po podatkih ukrajinske vlade naj bi bilo na njeni vzhodni in severni meji že 130 tisoč ruskih vojakov.
Slovenija ne bo vojaško pomagala Ukrajini
Agresivno vedenje Rusije bi posledično pomenilo še več zavezniških vojakov ob njenih mejah, je ob včerajšnjem obisku britanskega obrambnega ministra Bena Wallacea v Ljubljani dejal slovenski minister za obrambo Matej Tonin. Dodal je, da Slovenska vojska že deluje v Latviji, v Ukrajino pa za zdaj ne namerava pošiljati dodatne vojaške pomoči. Pojasnil je, da je ta država v zadnjem obdobju že dobila precej vojaške pomoči zahodnih držav. V misiji zveze Nato Okrepljena prednja prisotnost (Enhanced Forward Presence) je v Latviji trenutno že deseti kontingent Slovenske vojske z okoli 50 pripadniki.
Križem rok ob tem seveda ne stojijo niti v Ukrajini. Predsednik države Volodimir Zelenski je naznanil načrte o preoblikovanju vojske in podpisal odlok, ki predvideva povečanje števila vojakov v prihodnjih treh letih in odpravo obveznega služenja vojaškega roka. Načrti, ki jih je v parlamentu predstavil Zelenski, predvidevajo povečanje števila vojakov oboroženih sil do leta 2025 za sto tisoč pripadnikov in pripadnic. Ukrajinska 250-tisoč glava vojska je sicer v skoraj osmih letih, odkar si je Rusija priključila polotok Krim in so proruski separatisti zasedli regiji Doneck in Lugansk, prejela od Zahoda ogromno sodobnega orožja, v zadnjem času predvsem granat ter protitankovskih in protiletalskih raket. Zelenski je sicer v ponedeljek pozval Zahod, naj se izogiba ustvarjanju panike zaradi kopičenja ruske vojske.
