"Come in, guys! Vstopite!" Terrilyn je prešerno pozdravljala in se smehljala. "Dobro, da sem tako hitro našla novo stranko." Terrilyn je mati dveh majhnih sinov. Žena moža, ki večino dneva preživi v službi. Ker sama večino dneva preživi z otrokoma, so večeri "njeni". Da pride iz hiše in sreča druge ljudi, pri tem pa nekaj zasluži, vozi Uber. Njen chevrolet je videti kot bife na kolesih: voda za stranke, zbirka čokoladic, ploščic iz oreškov, papirnati robčki. Ne le za čim boljšo oceno, s tem se kaže tudi voznikov značaj. Številni vozniki molčijo, drugi si prepevajo, nekateri se želijo pogovarjati. Večina jih je iz Afrike ali z Bližnjega vzhoda, mnogo je Južnoameričanov, ni pa tako malo Američanov, ki poleg svojih služb razvažajo še potnike. Tako lahko srečate ljudi, ki to počnejo za preživetje, in tiste, za katere je to zabava ali le ekonomičen izkoristek časa. Ne vem, kakšni so njihovi odnosi z uradnimi taksisti. Rdečih – in dražjih – taksijev mrgoli na ulicah ameriškega glavnega mesta. V dvomesečni izkušnji in izdatni uporabi Uberja v Washingtonu tudi nisem slišal niti ene pritožbe zaradi delovnih razmer. Niti od Kelmechowa iz Nigerije, niti od Mohammada iz Iraka, sploh pa se ni pritožil Ned, sivolasi Američan v poškrobljeni beli srajci, ki je v svojem lincolnu z usnjenimi sedeži v telefonskem pogovoru z ženo med vožnjo reševal usodo sinove računalniške mizice. Carlos, ki navdušeno vozi Uber, odkar se je usluga pojavila v Washingtonu, je recimo zaposlen v razvpitem hotelu Trump International. Uber deluje brezhibno, s pomočjo aplikacije, z brezgotovinskim plačilom, možnostjo mesečne pristojbine za nižjo sprotno ceno ali pač plačilom vožnje, z napitnino – in brez posebnega čakanja. Morda pa je molk voznikov še bolj zgovoren. Kaj pripovedujejo tisti, ki ne želijo govoriti z neznanci? "Meni je super," je veselo izjavila Terrilyn in pritiskala na plin. Ceste v Washingtonu ponoči niso pretirano prometne. "Obožujem Washington. Toliko stvari se dogaja, ogromno prireditev je zastonj. A ni krasno? Pa še nekaj je. Prihajam iz Buffala, sem se preselila pred dvema letoma. Kakšen dolgčas je Buffalo! Saj je prijetno mesto, ampak tam so si vsi ljudje tako podobni. Vsi so beli. Vanilja! Belo, znano in standardno. Tukaj pa takšna mešanica ljudi, pa še normalen promet v primerjavi s kakšnim New Yorkom."
Imperij ni zgolj privilegij in moč. Imperij je tudi dolžnost in odgovornost
