Za naročnika umora malteške novinarke tožilstvo zahteva dosmrtni zapor

18.08.2021 15:50
Obtoženi je poslovnež, čigar sumljivim poslom je bila preiskovalna novinarka na sledi. Novembra 2019 so ga zaradi sokrivde pri umoru in zločinske zarote aretirali v trenutku, ko je poskušal na jahti zapustiti Malto.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Državno tožilstvo na Malti zahteva dosmrtno zaporno kazen za poslovneža Yorgena Fenecha, osumljenega, da je naročil umor malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie, ki je Malto pretresel pred štirimi leti.

Državna tožilka Victoria Buttigieg je vložila uradno obtožnico proti Fenechu, ki je bil novembra 2019 zaradi sokrivde pri umoru in zločinske zarote aretiran, ko je poskušal na jahti zapustiti Malto. V obtožnici tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor za umor ter 20 do 30 let zapora za kaznivo dejanje zarote.

Ugledna preiskovalna novinarka je umrla v eksploziji bombe, podtaknjene v njenem avtomobilu. Novinarka je poročala o močno razvejani korupciji v državi ter povezavah med podjetniki in politiki. Umor je sprožil proteste. Preiskava umora je s premierskega položaja odnesla Josepha Muscata, ki ga je januarja 2020 nasledil Roberto Abela.

Pred svojo smrtjo je 53-letna novinarka preiskovala Fenechove sumljive posle z državo, povezane z gradnjo plinske elektrarne. Kasneje se je izkazalo, da je imel Fenech v Dubaju tajno podjetje, s pomočjo katerega je nameraval denar preusmeriti v dve panamski podjetji, ki sta pripadali tedanjemu ministru za energijo Konradu Mizziju in vodji kabineta takratnega premierja Keithu Schembriju. Denar ni bil nikoli nakazan.

Eden od treh moških, obtoženih namestitve bombe v avtomobil novinarke, je februarja letos priznal krivdo in bil obtožen na 15 let zapora, medtem ko druga dva osumljenca čakata na sojenje. Javna preiskovalna komisija, ki je z delom pričela leta 2019 na zahtevo Sveta Evrope, je v svoji preiskavi prejšnji mesec ugotovila, da država Malta novinarke ni ustrezno zaščitila.

Ko je ob objavi t. i. panamskih dokumentov leta 2016 razkrila sporne posle visokih politikov v tujini, se je tveganje za njeno življenje bistveno povečalo, so ugotovili sodniki. Njen konflikt z vlado se je nato še zaostroval vse do trenutka, ko je bila ubita. Vlada omenjenega tveganja ni prepoznala in tudi ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi ga preprečila. V poročilu so sodniki dali vrsto priporočil, od sprememb malteškega kazenskega zakonika do zagotavljanja boljše zaščite novinarjev na Malti. Premier Abela je poročilo na 437 straneh pospremil z besedami, da gre za temeljito analizo, iz katere morajo potegniti lekcije in še odločneje nadaljevati z reformami. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta