O tem v svoji analizi poroča ameriška televizija CNN. Grožnje Vladimirja Putina so se v tem mesecu še precej stopnjevale, ko je administracija odhajajočega ameriškega predsednika Joeja Bidna Kijevu dala dovoljenje za uporabo ameriških raket daljšega dosega za napade na ruskem ozemlju.
V odgovor je Moskva takoj posodobila rusko jedrsko doktrino in ukrajinsko tovarno, v kateri naj bi izdelovali raketno trdo gorivo, zadela z novo balistično raketo, ki lahko nosi tudi jedrsko bojno konico. Sporočilo je bilo sprejeto kot jasna grožnja ukrajinskim zaveznicam - ne preizkušajte nas.
Znan vzorec
Sicer pa so ti dogodki, skoraj tri leta od začetka vojne v Ukrajini, skladni z že znanim vzorcem. Vsakič, ko je Ukrajina Zahod zaprosila za nekaj - najprej so bili to tanki, potem bojna letala, kasetni izstrelki, zdaj pa orožje z dolgim dometom -, so zavezniki oklevali, ker so se bali, da bo to še dodatno stopnjevalo vojno in izzvalo ruski odgovor.
Pa vendar se vsakič, ko je Zahod končno sprejel ukrajinske zahteve, najbolj katastrofalne ruske grožnje niso uresničile. Tisto, kar je bilo nekaj časa tabu, je hitro postalo nova normalnost.
Po mnenju analitikov, ki jih navaja CNN, navkljub Putinovim okrepljenim grožnjam tudi pri zadnjem porušenem tabuju ne morejo pričakovati, da bi bilo v tem primeru drugače. Namesto tega pravijo, da je zaskrbljujoč odziv na nova pooblastila, ki jih je glede napadanja ruskega ozemlja dobil Kijev, še en primer uspešne strategije Kremlja, da sili Zahod, da na vojno gleda skozi ruske oči. In sicer na način, da vidi vsak poskus Ukrajine pri upiranju ruski agresiji kot na veliko "eskalacijo".
Soavtorica poročila ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) Katarina Stepanenko je za CNN povedala, da gre za strategijo sovjetskega koncepta "refleksivnega nadzora", s katero država svojega nasprotnika sili, da sprejema odločitve proti svojim interesom. "Dolgotrajne razprave in zamude Zahoda pri nudenju vojaške pomoči Ukrajini so jasen primer uspeha strategije refleksivnega nadzora Kremlja, ki je Zahod prisilil k avtomatičnemu kolebanju navkljub rutinskemu ruskemu stopnjevanju vojne," je povedala Stepanenko.
To se je pokazalo tudi v četrtkovem novem velikem ruskem raketnem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Čeprav je Putin dejal, da gre za "naš odgovor" na odločitev Bidnove administracije o orožju dolgega dosega, Rusija v preteklosti ni nikoli potrebovala povoda za takšne napade.
Nesmiselne politike
ZDA so Ukrajini taktične rakete ATACMS, ki lahko zadenejo tarče na oddaljenosti do približno 300 kilometrov, dobavile že v začetku leta, vendar pa pod pogojem, da jih bo Kijev uporabil le za napade na okupiranih ozemljih znotraj Ukrajine, ne pa za napade znotraj Rusije.
Nekdanji direktor Natovega centra za nadzor oborožitve, razorožitve in preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje William Alberque je ocenil, da takšne odločitve Zahoda zelo koristijo Rusiji. Po njegovih besedah je Moskva dobila jasno sporočilo: "Če samo prestopite za nekaj metrov preko meje na svojo stran, ste varni."
Sicer pa so ukrajinska dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih. Poljski minister za zunanje zadeve Radek Sikorski je septembra za CNN dejal, da "se ima žrtev agresije pravico boriti tudi na ozemlju agresorja".
Spreminjajoče se "rdeče črte"
Ukrajinske sile za napade na Krim že več kot leto dni uporabljajo britanske rakete storm shadow. Mesece uporabljajo tudi rakete ATACMS za napade na okupiranih ozemljih v Ukrajini. Moskva si je ta ozemlja prisvojila, dojema jih kot del Rusije in opozarja pred hudimi posledicami, če jih Ukrajina napade z zahodnim orožjem.
Maja je Washington Kijevu dovolil, da uporabi ameriške rakete krajšega dosega za napade v Rusiji ob meji z ukrajinsko regijo Harkov. Preden je dal Biden za to dovoljenje, je Putin podobno grozil z jedrskim orožjem in opozarjal, da bi ta poteza lahko imela resne posledice za "manjše in gosto naseljene države". Teh groženj Rusija ni uresničila.
"Znova dokazujemo, da če prestopite lažno rdečo črto, se pravzaprav nič ne zgodi," je dejal Alberque in dodal, da so grožnje dosegle svoj namen in Zahod ustavile pri dobavi tistega, kar Ukrajina potrebuje za svojo obrambo. Zato navkljub intenzivnejšim grožnjam Alberque meni, da nima veliko razlogov, da bi verjel, da bo tokrat kaj drugače.
