Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je prvi pogoj za sklenitev mironvnega sporazuma z Rusijo umik ruskih sil na položaje pred začetkom invazije. Povedal je, da je on voditelj Ukrajine, ne "neke mini Ukrajine". Pri tem leta 2014 aneksiranega Krima ni omenjal.
Zelenski je o tem govoril prek videopovezave z londonskim think-tankom Chatham House. "Za ustavitev vojne med Rusijo in Ukrajino bi bilo potrebno obnoviti situacijo z 23. februarja," je odgovoril na vprašanje predstavnike britanske medijske hiše BBC.
Mesto Mariupolj na obali Črnega morja je po njegovih besedah povsem uničeno, ostanki jeklarne Azovstal so edino, kar je tam ostalo, dodaja. Kljub občasnim evakuacijam civilistov z območja jeklarne ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je skupaj s pripadniki oboroženih sil v tunelih in zakloniščih pod jeklarno še vedno ujetih okoli 200 ljudi.
"Morate razumeti, da Mariupolj nikoli ne bo padel. Nič ni ostalo tam, da bi razpadlo. Popolnoma je že uničeno ... tam ni strukture. To je vse popolnoma uničeno," je dejal Zelenski.
Zelenski upa na rešitev vojakov iz Azovstala
Ponoči pa je Zelenski izrazil upanje, da se bodo ukrajinski vojaki, ki so obkoljeni in ujeti v jeklarni Azovstal v Mariupolju, lahko še rešili. Kot je dejal v videonagovoru, ki ga je objavil ponoči, si aktivno prizadevajo, da bi jim to uspelo. To bi lahko dosegli s pomočjo "pomembnih posrednikov, pomembnih držav", ki naj bi po besedah Zelenskega sodelovale v procesu. Več podrobnosti o tem sicer ni razkril, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Doslej je Rusija pristajala zgolj na evakuacijo civilistov - predvsem žensk, otrok in starejših, ki so bili ujeti v tem velikem kompleksu v Mariupolju. Ukrajinski vojaki in številni ranjenci pa so ujeti v tej še zadnji nezavzeti "trdnjavi" na območju, ki je močno utrjena in prepredena s številnimi tuneli. Tam naj bi bilo po ukrajinskih ocenah še okoli 200 ljudi.
Ruska vojska sicer nadaljuje s silovitimi napadi na območje jeklarne in naj bi ga skušala zavzeti do ponedeljka, 9. maja, praznika sovjetske zmage v drugi svetovni vojni, ki ga bodo v Moskvi obeležili z veliko vojaško parado na Rdečem trgu.
Da je to cilj Rusov, je v petek znova namignil tudi Zelenski. V Moskvi pa tovrstne navedbe zavračajo.
Zelenski je sicer zagrozil tudi, da bo prekinil vsakršne pogovore z rusko stranjo, če bodo ukrajinski vojaki in civilisti v Azovstalu ubiti.
Dodatnih 150 milijonov dolarjev pomoči
ZDA bodo Ukrajini za obrambo pred rusko agresijo namenile 150 milijonov dolarjev dodatne varnostne oziroma vojaške pomoči v obliki orožja in streliva, sta v petek sporočila Bela hiša in State Department. Predsednik ZDA Joe Biden je v petek o tem govoril tudi s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem.
Državni sekretar ZDA Antony Blinken je sporočil, da gre za doslej deveto tranšo orožja in opreme za Ukrajino iz zalog Pentagona od avgusta 2021.
S tem se je vrednost dosedanje ameriške pomoči Ukrajini v orožju in vojaški opremi povečala na okrog 3,8 milijarde dolarjev.
Blinken je zagotovil, da bodo ZDA s tem nadaljevale, dokler se bo nadaljevala ruska agresija. Podobno je Trudeauju povedal tudi Biden, kanadski premier pa je obljubil enako.
