Zločin in kazen ter mednarodno pravo: Govori se o možnosti ustanovitve posebnega mednarodnega sodišča glede Ukrajine

Spričo domnevnih ruskih grozodejstev v ukrajinski Buči je ameriški predsednik Joe Biden ta teden ruskega predsednika Vladimirja Putina znova - prvič tudi zaradi ruskega bombardiranja porodnišnice in bolnišnic v Ukrajini - označil za vojnega zločinca in zahteval, da se zoper njega sproži sodni postopek.

Profesorico z ljubljanske Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnico Katedre za mednarodno pravo, dr. Vasilko Sancin, smo ob tem poprosili, da razjasni nekatere pojme iz mednarodnega prava, predvsem kazenskega. Profesorica je tudi članica, celo podpredsednica Odbora ZN za človekove pravice - vsaj do konca leta. Slišimo namreč, da ji aktualna vlada ni potrdila kandidature za sicer običajni naslednji mandat, kar je izzvalo začudenje njenih kolegov po svetu.

Torej, kdo lahko za vojne zločine koga toži in pred katerim mednarodnim sodiščem? Morda bi to vendar bilo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu (ICC), ker drugega sodišča zdaj ni? Toda verjetno je treba upoštevati, da ne Rusija ne ZDA nista podpisnici statuta ICC, za nameček pa te pogodbe Ukrajina tudi še ni ratificirala. Razen če se bo ustanovil poseben tribunal, kot je bil za bivšo Jugoslavijo (ICTY) pa tribunal za Ruando?

Rusija ne bo izročala svojih državljanov ICC

"Ker Ruska federacija ni pogodbenica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ni možno pričakovati, da bi svoje državljane, pa naj bodo politični ali vojaški voditelji, predala v sojenje pred tem sodiščem. Prav gotovo bi namreč vsak poskus napotitve take zadeve na ICC - ki je sicer možna tudi v primerih, ko država ni pogodbenica - Rusija v Varnostnem svetu blokirala s svojim vetom," pojasnjuje dr. Sancin. "Seveda se govori še o možnosti ustanovitve posebnega mednarodnega sodišča za sojenje za grozodejstva v Ukrajini, predvsem za agresijo. Toda ta postopek bi moral steči mimo Varnostnega sveta, kjer pač ima Rusija možnost uporabe veta. Vendar smejo vse države, ki so sprejele in v svojih zakonodajah uveljavile načelo univerzalne jurisdikcije, sprožiti kazenski pregon proti ruskim posameznikom, ki so osumljeni storitve grozodejstev v Ukrajini. To velja torej za primere, ko so države v svojih materialnih kazenskih zakonodajah inkriminirale vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost, genocid, agresijo, če osumljeni pridejo na njihovo ozemlje.

So pa znani primeri, ko je kakšna država začela kazenski postopek tudi v odsotnosti storilcev. Takšen je kazenski postopek proti Aung Sang Suu Kyi, ki ji očitajo genocid mjanmarskih oblasti nad Rohingi. Tu so še številni drugi postopki, prek katerih se bo ugotavljalo kršitve mednarodnega prava, zagrešene s strani Rusije. Tako tudi na primer v okviru posebne komisije Sveta OZN za človekove pravice in tudi pogodbenih teles za človekove pravice, na primer Odbora ZN za človekove pravice. Zlasti ta odbor bo verjetno ob dejstvu, da Rusija ni več članica Sveta Evrope in torej posamezniki ne bodo imeli več možnosti sprožati postopkov proti Rusiji pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, deležen izjemno povečanega pripada zadev. Odbor je namreč najvišja mednarodna institucija na področju človekovih pravic, ki deluje na podlagi mednarodnega prava človekovih pravic in na katerega se s svojimi pritožbami obračajo posamezniki."

​Kaj šteje za vojni zločin?

Ali ICC torej primere prevzame šele tedaj, ko tega ne stori nacionalna jurisdikcija? "Pristojnost ICC je vedno komplementarna," odgovarja dr. Sancin. "To pomeni, da ima sodišče pristojnost, kadar država sama ne zmore ali noče izvesti pregona. Drugače je bilo v primeru ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, ki sta imela primarno pristojnost. Podobno bi verjetno veljalo tudi, če bi bilo že ustanovljeno prej omenjeno posebno sodišče prav za ta grozodejstva v Ukrajini."

Toda kaj se sploh šteje za vojni zločin oziroma kakšne so razlike med vojnimi zločini, zločini proti človečnosti, genocidom ...? Vasilka Sancin: "Genocid je v skladu z mednarodnim pravom kaznivo dejanje, storjeno zoper pripadnike neke narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine s posebnim obarvanim naklepom (dolus specialis), da v celoti ali delno uničiti to skupino. Čeprav so žrtve posamezniki, žrtve postanejo prav zaradi svoje dejanske ali domnevne pripadnosti eni od navedenih skupin. Hudodelstva zoper človečnost so dejanja, ki so del razširjenega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo. Čeprav so med žrtvami napada lahko tudi necivilisti, mora biti ta usmerjen zoper civilno prebivalstvo, da se dejanje obravnava kot hudodelstvo zoper človečnost. Vojna hudodelstva so lahko storjena nad zelo različnimi žrtvami, tako tistimi, ki sodelujejo v bojih, kot nad tistimi, ki ne. Med žrtve mednarodnih oboroženih spopadov, za kar gre v spopadu med Rusko federacijo in Ukrajino, sodijo skupine, ki so izrecno zaščitene s štirimi Ženevskimi konvencijami iz leta 1949: to so ranjenci in bolniki oboroženih sil v vojni na kopnem, ranjenci, bolniki in brodolomci oboroženih sil v vojni na morju, vojni ujetniki in kot četrta skupina civilne osebe. Med njimi so tudi skupine, ki so zaščitene po Dopolnilnem protokolu I iz leta 1977. Zaščiteni so tudi sanitetno in versko osebje, humanitarni delavci in pripadniki civilne zaščite."

Kdo pa izreče kazni oziroma kako se lahko kazni udejanjijo? "To je odvisno od tega, pred katero institucijo teče postopek. Navsezadnje lahko kazni izreče vsako domače sodišče skladno s svojo zakonodajo," še pove Vasilka Sancin.