Marko Crnkovič
Javno pismo 28 intelektualcev, ki predsednika Pahorja pozivajo k odstopu zaradi izjave, da bi Turčija in Ukrajina morali imeti v EU "poseben status", ne pa postati njeni polnopravni članici, je zanimiv in malodane smešen fenomen.
Veleizdaja?!
Intelektualci so se spotaknili ob besede Boruta Pahorja na Blejskem forumu, kjer je dobesedno rekel: "Potegnil bi ločnico med Zahodnim Balkanom na eni strani in Turčijo in Ukrajino na drugi strani. Sam zagovarjam poseben status Ukrajine in Turčije in polnopravno članstvo v EU za države Zahodnega Balkana."
In, glej, glej, za te besede je fasal obtožbo skorajda veleizdaje! Po mnenju podpisanih je Pahorjeva izjava "neprimerna", "nerazumna", "ksenofobna".
Lahko si mislimo karkoli o slovenski zunanji politiki. Lahko si mislimo karkoli o zunanjepolitičnih stališčih najvišjih predstavnikov slovenske politike. Lahko si mislimo karkoli o usklajenosti zunanjepolitičnih stališč urada predsednika in MZZ. Lahko si mislimo karkoli o predsednikovih zunanjepolitičnih pristojnostih in o njegovem uresničevanju le-teh.
Sovraštvo do tujcev. Pika.
Ampak da ga grejo obtožit ksenofobije, je neumnost. Trditi, da je Pahorjeva izjava "ksenofobna", je senzacionalistično pretiravanje, kakršno se širi po Sloveniji na vsakem koraku. Očitno tudi med intelektualci. Ksenofobija je močna beseda, zato bi vsem priporočal, da jo uporabljajo po zdravi pameti. V izogib nesporazumom (in osmešenju) naj se zanašajo na njen preverjeni, etimološki pomen: sovraštvo do tujcev. Še posebej v zvezi z zunanjo politiko.
Pahor "ksenofoben"? To me spominja na neko drugo modno besedo: "brutalno". Danes je vse "brutalno". Recimo neprimeren in vsiljiv telefonski klic vplivnega strankarskega aparatčika predsednici nadzornega sveta, kot smo se nedavno naposlušali. "Brutalno" je prekoračil svoje kompetence? Aja? Dovolite mi, da se naredim neumnega in besedo "brutalno" razumem kot postopek puljenja nohtov, odiranja kože, magari celo pretepanja s kijem za baseball.
Ponavljam: Pahor da je "ksenofoben"? Dajte že no mir s takimi. Vključno in na čelu z intelektualci. Ker bomo v nasprotnem primeru začeli uporabljati izraz, da so intelektualci "oksimoronični".
Odkod ta občutek dolžnosti?
Poglavje zase je tudi njihovo pompozno zgroženo pismo. Ne samo v tem smislu, da so se ga doktorji in doktorice znanosti čutili dolžne napisati. Fenomen je tudi v tem smislu, da so se ga tudi mainstream mediji skoraj brez izjeme čutili dolžne posredovati naprej. Odkod ta občutek dolžnosti, da opozarjajo na takšna opozorila?
Intelektualci - zgoraj podpisani in nasploh - po eni strani seveda niso kdorsibodi. Resda je med njimi nekaj takih, ki so znani samo po tem, da so znani kot dežurni dušebrižniki. Intelektualni aktivizem je dobra, stara levičarska tradicija in taktika. Vendar so med podpisniki tudi taki, ki se sproti in upravičeno oglašajo v zvezi s pomembnimi problemi, za katere se družba sicer morda ne bi zmenila.
Ker pa po drugi strani vemo, da družba - z mediji vred - intelektualcev ne upošteva prav rada, je vendarle čudno, da jim v takih primerih posveča toliko pozornosti. Zakaj neki? Ah, predsednikova domnevna ksenofobija je pa ja skrb vzbujajoča zadeva! Celo zanimiva! In huda obtožba! (Si predstavljate, da bi jo Pahor resno vzel in res odstopil? Pa bi spet imeli kaj pisati nekaj mesecev. No, hvala bogu je ni in je intelektualcem samo mirno in dostojanstveno odgovoril.)
Avstralija na Evroviziji
Skratka: intelektualci in njihovi na lepem prijazni medijski podporniki bi lahko izpadli koristnejši in kredibilnejši, če bi namesto na status Turčije in Ukrajine v EU opozarjali na kulturo govora. Pa ne samo na nevzdržnost sovražnega govora, ampak tudi ali celo predvsem neumnega, senzacionalističnega, tabloidnega, hiperboličnega govora.
Za disclaimer pa še moje osebno, v tem kontekstu povsem irelevantno mnenje: Turčija in Ukrajina ne spadata v EU. Ideja, da bi postali polnopravni članici, se mi zdi podobno zgrešena kot sodelovanje Avstralije na Evroviziji. Kot special guest stars so sicer lahko zabavni - toda Evropska unija pač ni Evrovizija.
