5 vsakdanjih navad: Da bi bila možnost za ponovitev raka na dojki manjša

The Conversation
13.11.2022 02:00

Na svetu za rakom na dojki zboli okoli 7,8 milijona ljudi letno, večinoma žensk. 92 od sto žensk, ki zbolijo, uspe preživeti pet let ali več po postavitvi diagnoze.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ženske z rakom na dojki, ki so redno telovadile in živele bolj aktivno, so poročale o večji kakovosti življenja med zdravljenjem. ​
Profimedia

Po vsem svetu na leto za rakom na dojki zboli okoli 7,8 milijona ljudi, večinoma žensk. V Sloveniji ta diagnoza vsako leto doleti okoli 1400 žensk in tudi 15 moških. Če ste se med njimi znašli tudi vi ali poznate koga, ki je zbolel, vas bo zagotovo razveselila vest, da 92 od sto žensk, ki zbolijo, uspe preživeti pet let ali več po postavitvi diagnoze.

Toda velikokrat presenetijo hudi stranski učinki zdravljenja, kot so bolečine in vsesplošna oslabelost, ki močno vplivajo na kakovost njihovega življenja in lahko vztrajajo še leta po končanem zdravljenju. Mnoge tudi pet let pozneje, ko že veljajo za ozdravljene, občutijo nenehen strah, da se bo bolezen ponovila.

Kaj lahko torej storite, da bi povečali svoje možnosti, da boste po prejeti diagnozi raka na dojki živeli dlje in bolj zdravo?

1. Ostanite telesno aktivni

Več se gibajte in manj sedite. Idealno bi bilo, če bi postopoma podaljšali čas svoje načrtne redne telesne vadbe na približno 150 minut (dve uri in pol) na teden in nato pri tem vztrajali. Vadba naj bo mešanica aerobnih vaj (kot je hoja) in vaj proti uporu (s katerimi krepimo specifične mišične skupine). Izvajajte jih z zmerno ali visoko intenzivnostjo, da se boste ob tem nekoliko zadihali.

Opazovalne študije so pokazale, da obstaja povezava med telesno aktivnostjo, daljšo življenjsko dobo in preprečevanjem ponovitve raka. Znanstveniki so to dokazali tudi v okviru kliničnih testiranj.

Ženske z rakom na dojki, ki so redno telovadile in živele bolj aktivno, so poročale o večji kakovosti življenja med zdravljenjem. Hkrati so navedle, da so imele več moči in da so bile v boljši telesni kondiciji. Hkrati so se spopadale z manj stranskimi učinki, ki tudi niso bili tako hudi.

2. Kakovostno se prehranjujte

Izkazalo se je, da ženske, ki se prehranjujejo bolj zdravo, kar pomeni, da pojedo veliko zelenjave, sadja, stročnic, oreščkov, polnozrnatih žitaric in rib, po postavitvi diagnoze raka na dojki živijo dlje kot tiste, katerih prehrana vsebuje veliko rafiniranih in procesiranih živil ter rdečega mesa.

To lahko pripišemo dejstvu, da zdrava prehrana prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj bolezni na splošno, tudi bolezni srca, in s tem posredno vpliva na zmanjšanje tveganja za smrt zaradi raka na dojki. Mnoge ženske, zlasti starejše ali tiste, ki so jim raka na dojki odkrili, ko je bil še v zgodnji fazi razvoja, so dejansko izpostavljene večjemu tveganju, da umrejo za posledicami bolezni srca kot zaradi raka na dojki. Zdrava prehrana nam lahko pomaga ohranjati zdravo telesno težo in zdravje srca.

Danes je mogoče opaziti tudi vse večje zanimanje za specifične diete (na primer za ketogeno dieto ali prehrano z manj ogljikovimi hidrati) in za postenje med zdravljenjem. Toda po besedah strokovnjakov za zdaj še ni dovolj dokazov, da bi lahko rekli, da so res tako zelo koristni. Opraviti bodo morali še več raziskav, zlasti potem ko je študija iz leta 2020 pokazala, da se pacientke bolje odzivajo na kemoterapijo, če se dan pred njo in dan po njej držijo diete, ki posnema postenje (angl. fasting-mimicking diet, FMD). Glavna značilnost te diete je, da vsebuje malo proteinov in nezdravih maščob ter veliko zdravih maščob.

Oktober velja za mesec boja proti raku dojk, 15. oktober pa za dan zdravih dojk.
Profimedia

3. Ohranjajte zdravo telesno težo

Tudi prekomerno telesno težo so znanstveniki povezali s slabšimi možnostmi za preživetje bolnic z rakom na dojki. Potekajo pa o tem še določene raziskave, da to dokončno potrdijo ali ovržejo.

Pridobivanje kilogramov je pogosta posledica zdravljenja raka na dojki. Vzroki za to so zapleteni, toda zaradi odvečne telesne teže so lahko nekateri stranski učinki zdravljenja še hujši. Nova študija, v katero so bile vključene ženske po zdravljenju raka na dojki, je pokazala, da so tiste, ki so jih spodbudili, da so izgubile vsaj nekaj (denimo pet odstotkov) odvečne telesne teže, poročale o večji kakovosti življenja, predvsem zaradi boljšega fizičnega počutja in manj bolečin. Hkrati se je zmanjšalo njihovo tveganje za srčne bolezni in diabetes.

4. Poskrbite za dober spanec

Veliko žensk z rakom na dojki poroča o motnjah spanja. S njimi se jih veliko spopada še nekaj let po koncu zdravljenja. Pri pacientkah z rakom na dojki, ki vsak dan težko zaspijo ali se ponoči večkrat prebujajo, obstaja v primerjavi s tistimi, ki teh težav nimajo, večje tveganje za prezgodnjo smrt iz kateregakoli razloga.

Hkrati ni pomembno samo to, kako dobro spite, ampak tudi kako dolgo. Če ženske po raku na dojki spijo več kot devet ur na noč in ne priporočenih sedem ali osem, utegnejo biti izpostavljene za 48 odstotkov večjemu tveganju, da se bo rak na dojki pri njih ponovil. Toda raziskovalci morajo opraviti še več študij, da bi ugotovili, kaj je vzrok za to. Vprašanje je namreč, ali je povečano tveganje za ponovitev raka posledica daljšega spanca ali pa je daljši spanec posledica napredovanja ali ponovitve bolezni.

5. Pomembno je tudi, kdaj jeste

Prve raziskave na to temo so pokazale, da je pomembno tudi to, kdaj jemo. Če podaljšajo čas med zadnjim obrokom (večerjo) in prvim obrokom naslednji dan (zajtrkom), lahko ženske z rakom na dojki morda zmanjšajo tveganje, da bi se bolezen pri njih ponovila.

V okviru neke raziskave se je izkazalo, da je obstajalo pri pacientkah z rakom na dojki, ki so poročale, da se čez noč postijo manj kot 13 ur, v primerjavi s tistimi, ki se postijo 13 ali več ur, za kar 36 odstotkov večje tveganje za ponovitev bolezni. Toda avtorji študije opozarjajo, da bodo morali opraviti še več randomiziranih raziskav, v okviru katerih bodo preverili, ali je mogoče s podaljšanjem časa med zadnjim obrokom v dnevu in prvim obrokom naslednji dan to tveganje dejansko zmanjšati.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta