Albanska narkobanda: Če nisi pogolten, zaslužiš lažje in več

Spretni so, pametni in nepogrešljivi pri dostavi kokaina iz evropskih pristanišč do londonskih ulic, pa še cena je za izjemno kvalitetno blago nižja kot pri konkurentih. Govorimo o pripadnikih združbe Hellbanianz, albanske narkobande, ki je vsej konkurenci prevzela primat na pet milijard evrov vrednem trgu s kokainom v Veliki Britaniji. In ne samo to. Z dobavo čistejšega kokaina, kot so ga bili uživalci na Otoku vajeni, in to za nižjo ceno, so uživanje kokaina omogočili izredno širokemu krogu odjemalcev. Kokain tako ni več droga zgolj londonskih poslovnežev, pač pa precej širšega kroga ljudi, vse tja do srednješolcev, navaja angleški Guardian, Daily Express pa je lani poročal, da so pri prevzemanju glavnine kokainskega posla druge kriminalne skupine Albanci krepko presegli predvsem z brutalnostjo v medsebojnih obračunih.

Zaslomba v vrhovih oblasti

Glavna transportna pot vodi iz Južne Amerike, iz držav, v katerih pridelujejo kokain, najprej v albanske luke, potem pa iz teh največ v Rotterdam (Nizozemska) in Antwerpen (Belgija) ter od tam v Veliko Britanijo. Gre za tone in tone pošiljk, oblasti pa le tu in tam kakšno zasežejo, kot na primer nedavno, ko so med bananami, ki so prispele v eno od albanskih pristanišč, odkrili 160 milijonov funtov vredno pošiljko kokaina. Da v Albaniji in pristaniščih v drugih državah, od koder poteka transport kokaina, ni več zasegov, poznavalci dogajanja pripisujejo korupciji oziroma dejstvu, da narkošefi kontrolirajo tudi pripadnike oblasti in organe pregona. Nekateri primeri kažejo, da so v preprodajo kar neposredno vpleteni tudi funkcionarji na visokih in pomembnih položajih v Albaniji, kar pretovarjanje pošiljk kriminalnim združbam seveda krepko olajša.

Bolj čist in cenejši

Kljub temu je novinar izvedel marsikaj o delovanju albanske kokainske mafije. Policija pravi, da so pripadniki skupine Hellbanianz najnižja raven v hierarhiji, pravzaprav le ulični preprodajalci droge in s tem v bistvu operativa širše združbe albanskega organiziranega kriminala, ki se je povzpela na vrh dobaviteljev in preprodajalcev kokaina v Veliki Britaniji. Svojo moč razkazujejo tudi na posnetkih, objavljenih na Youtubu, velikokrat tudi pozivajo k nasilju in se bahajo s pravim arzenalom orožja.
Da so postali glavni igralec na britanskem trgu s kokainom, je mogoče pripisati inovativnemu poslovnemu modelu, ki so ga uvedli Albanci. Zavrgli so prakso, ki je veljala do njihovega prihoda na Otok. Do takrat so kokain prodajalcem in manjšim kriminalnim skupinam dostavljali različni "uvozniki" in med seboj niso bili povezani. Albanci so ta model zavrgli, o dobavi kokaina so se začeli dogovarjati direktno s kolumbijskimi karteli, ki kontrolirajo proizvodnjo kokaina. Tako so iz igre vrgli posrednike med uvozniki in prekupčevalci. Ogromne količine kokaina so albanske med seboj povezane združbe kupovale neposredno pri prodajalcih, kar jim je omogočilo nižjo nabavno ceno kot drugim manjšim uvoznikom. Po dognanjih policije je albanska združba kokain dobila po ceni štiri do pet tisoč funtov za kilogram, drugi preprodajalci pa so bili zelo zadovoljni s ceno 22 tisoč funtov za kilogram, kolikor so plačevali dobaviteljem, ki so kokain dostavljali iz nizozemskih pristanišč.
Tako so lahko Albanci za bistveno nižjo ceno trgu ponudili bistveno čistejši kokain, kar so odjemalci seveda sprejeli odprtih rok. In kar je še bolj skrb vzbujajoče, nizka cena in dobra kvaliteta sta povzročila pravi bum na Otoku, krog uživalcev se je nezadržno širil. Ne seveda zgolj zaradi nizke cene in visoke kakovosti, pač pa tudi zaradi številni prijemov, ki so jih preprodajalci uporabljali, da so med kokainske odvisnike pridobili čim več mladih. Tony Saggers, nekdanji vodja Nacionalne kriminalistične obveščevalne službe, ki je 30 let delal na področju trgovanja z narkotiki, je početje Albancev takole strnil: "Naredili so izjemno inteligentno stvar. Rekli so: OK, imamo viške pri zaslužku, s katerimi lahko razpolagamo, in del tega bomo odstopili klientom."

Ni treba biti pohlepen

Ocenjuje tudi, da so Albanci s tem prijemom bistveno spremenili finančno plat trgovanja s kokainom in s tem omogočili večjo dostopnost. Dokazali so, da ni treba biti pohlepen, da bi zavladal na trgu. Za ceno, ki jim sicer še vedno omogoča ogromne zaslužke, a je sprejemljiva tudi za širši krog odjemalcev, so ponudili visokokakovostno drogo. Kokain ima namreč trenutno najnižjo ceno po letu 1990 in je tudi bistveno bolj čist, kot je bil v minulih treh desetletjih. Posledice so, da ima Velika Britanija najvišji odstotek mladih uživalcev kokaina v Evropi in zato tudi veliko več žrtev. Več robe na trgu sicer pomeni tudi več zasegov droge, a nihče si ne dela utvar, da to kaj pripomore z zmanjšanju porabe. Za druge kriminalne skupine, ki jih je poteza albanske mafije sprva presenetila in so se potem skušale spopasti z novimi zakonitostmi na trgu, se je stvar končala z edino možno opcijo - tudi one zdaj kokain kupujejo od Albancev. Ti zdaj tako povsem obvladujejo pet milijard evrov vredno tržišče.

V sodelovanju z Ndrangheto

Seveda popolna prevlada na trgu ni nastala čez noč. Pred prevzemom primata na Otoku je bilo treba poskrbeti za popoln nadzor nad transportom droge iz evropskih pristanišč na Otok. Tega pa Albanci niso mogli storiti sami, Ndrangheta, italijanska mafijska združba, je bila na tem področju premočan nasprotnik. Kontrolira namreč 80 odstotkov prometa s kokainom v Evropi, šest tisoč pripadnikov nadzira dogajanje in ukrepa, ko je potrebno. A Albance imajo za enakovrednega partnerja in dogovorili so se zlahka. Oboji nadzorujejo predvsem pristanišči v Rotterdamu in Antwerpnu, skozi katera gre letno več milijonov kontejnerjev. V obeh lukah je zaposlenih okoli 240 tisoč ljudi in med njimi jih del dela za obe omenjeni združbi. Transport iz pristanišča je namreč najbolj občutljiva točka tihotapljenja oziroma prevoza droge in Albanci so prav na tem področju izjemno dobri. Z drugimi združbami negujejo dobre odnose, saj se zavedajo, da konflikti lahko škodijo vsem, poleg tega so dobri odnosi pomemben dejavnik obstanka na vrhu preprodajalske verige.
"Karizmatični so, znajo vzpostaviti dobre zveze in jih vzdrževati, namesto da bi vzpodbujali tekmovalnost. Poleg tega prihajajo iz države, v kateri so si pridobili status kriminalca, in ta karizma jih obdrži v poslu," meni inšpektor Saggers. Pomembno vlogo pri poslovanju z Albanci pa ima tudi njihova zaveza, da izpolnijo dogovorjeno in se držijo dane besede, pa tudi pravica do maščevanja, ki se ji zlepa ne odrečejo. In pri maščevanju so neusmiljeni.

Marihuane za polovico državnega proračuna

Albanska mafijska združba pa ne nadzoruje le trgovine s kokainom, pač pa tudi s heroinom in marihuano. Po pisanju angleškega Independenta samo s pridelavo in preprodajo marihuane kriminalne združbe v Albaniji letno zaslužijo 4,5 milijarde evrov, kar je polovica državnega proračuna ene najrevnejših evropskih držav. Albanske združbe so začele preprodajalske posle prevzemati v devetdesetih, v času vojn na Balkanu, ko so prevzemali tako imenovano balkansko pot za transport droge z Vzhoda proti Zahodni Evropi. Istočasno so začeli prevzemati tudi posle, kot so kraja avtomobilov, trgovina z ljudmi in prostitucija.
Zaradi vse močnejšega vpliva kriminalnih združb v nekdaj komunistični državi in skorumpiranosti dela državnega aparata, vključno z nekaterimi ministri (notranjega ministra so omenjali italijanski mafijski skesanci), so albanska pristanišča, predvsem Drač in Vlora, zlahka postala osrednja točka za transport heroina in kokaina v Črno goro in Italijo in od tam v nizozemska, belgijska in druga pristanišča. Čeprav so na obali namestili najmodernejše radarske sisteme, ki bi morali zaznati vsako plovilo, daljše od 3,5 metra, pa se tem radarjem zlahka izognejo tudi čolni oziroma jahte, daljše od 15 metrov, ki jih v vse pogosteje uporabljajo za prevoz droge.
Visoki zaslužki in vlaganje umazanega, s kriminalom pridobljenega denarja v legalne posle, predvsem preko gradbeništva, so tudi razlog, da kriminalne združbe niso navdušene nad potjo Albanije proti EU. Že dejstvo, da je EU pomagala pri uničenju polj v Albaniji, na katerih so pridelovali drogo, je povzročilo nejevoljo pri vodilnih kriminalnih združbah. A drugo dejstvo, da so namreč ob skupnem prometu 4,5 milijarde evrov zaslužka združbam zaplenili le za 35 milijonov evrov droge, jih lahko spravi v dobro voljo. Evropske preiskovalce preprodajalcev drog pa v bes.