Zora Štok
Da je maščevanje jed, ki hladna najbolj tekne, je vedel že Vito Corleone v prvem delu izjemne filmske trilogije Boter. Lahko bi rekli tudi "pamti pa vrati" (v prevodu - zapomni si in povrni), če si izposodimo srbski rek. Zadnji dogodki ponekod po svetu namreč kažejo, da ravnanje pripadnikov srbskega kriminalnega miljeja velikokrat sloni prav na takšnih in podobnih pregovorih. To kaže tudi serija letošnjih umorov v Južnoafriški republiki, povezana z umorom Željka Ražnatovića - Arkana, zloglasna srbskega kriminalca in vojnega zločinca. Umorjen je bil 15. januarja 2000 v hotelu Intercontinental v Beogradu, letos, torej več kot 18 let kasneje, pa padajo glave vpletenih v njegov umor in umor njegovih dveh prijateljev Milenka Mandića in Dragana Garića. Zadnja žrtev sicer ni bil nihče od neposredno vpletenih, pač pa odvetnik Pete Mihalik, Južnoafričan, ki je zagovarjal tamkajšnje kriminalce in tudi pripadnike srbskih klanov, ki so zatočišče našli na skrajnem jugu Afrike. Med njegovimi klienti je bil tudi 42-letni Dobrosav Gavrić, ki je v Južnoafriško republiko pobegnil, dan preden so mu 8. oktobra leta 2006, na tretjem sojenju za Arkanov umor, izrekli kazen. Pred tem sojenjem sta potekali še dve sojenji, a so prvo zaradi razveljavitve morali ponoviti, tretje sojenje pa se je bilo začelo, ker je bilo drugo prekinjeno za več kot leto dni in je bilo postopek treba zagnati znova. Gavrić in Đuričić (ta se je na začetku preiskave sam predal policiji) sta se pojavljala na vseh obravnavah na vseh sojenjih, le na izreku sodbe na tretjem sojenju ju ni bilo - dan pred izrekom sta pobegnila. Leta 2007 so izrečene kazni - 35 let zapora za Gavrića in po 20 let zapora za soobtožena - postale pravnomočne.
Tudi policijskega šefa
Kako zelo zares je šlo na sojenju obtoženim umora Arkana, kaže tudi umor Vojislava Jekića, nekdanjega šefa policije v mestu Loznica (od koder je tudi obsojeni morilec Gavrić). Umorili so ga aprila 2006, malo preden bi znova pričal na sojenju Arkanovim morilcem. Z dvema streloma v glavo so ga ubili v Novem Beogradu, pred kavabarom, v katerem se je srečal s prijatelji.
Na prvem sojenju leta 2001 je maja pričal o svojih spoznanjih, da je v umor Arkana vpletena služba državne varnosti z načelnikom Radetom Markovićem na čelu, pa tudi o vpletenosti poslovneža Andrije Draškovića, ki je tudi najel Gavrića, da izvrši umor (Gavrić je bil včasih policist). Drašković naj bi bil s svojim džipom z vključenimi modrimi lučmi tudi vozil iz Beograda proti Loznici, ko so tja peljali ranjenega Gavrića.
Da je v likvidacijo Arkana vpleten sam takratni državni vrh, je v preiskavi umora novinarja Slavka Ćuruvije, ki je preiskoval nečedne posle takratne oblasti (predvsem v letih 1999 in 2000) in so ga prav tako umorili, zatrdil tudi Milorad Ulemek - Legija, pripadnik rdečih beretk, sicer pa obsojen zaradi umora srbskega premiera Zorana Đinđića. Ulemek je preiskovalcem tudi povedal, da je umorjeni policijski načelnik Jekić svoja vedenja o vpletenosti službe državne varnosti v Arkanov umor zapisal in deponiral na sodišču v Zvorniku, kot da je vedel, da ga nameravajo utišati. Kakorkoli, naročniki Arkanovega umora niso bili nikdar odkriti.
Kako so umorili Arkana
Željko Ražnatović - Arkan je 15. januarja 2000 sedel v preddverju hotela Intercontinetal v Beogradu, skupaj s prijateljema Milenkom Mandićem in Draganom Garićem. Morilec Gavrić se je do hotela pripeljal z Zoranom Nikolićem - Peglo (slednji je čakal v avtomobilu pred hotelom, bil pa je tudi tisti, ki je takoj po aretaciji natančno opisal priprave na umor, vloge posameznikov pri tem in izvršitev), z drugim avtom sta prispela Nikolić in Đuričić. Ko je komunikacija med njimi potrdila, da je vse nared za začetek akcije, je Gavrić stopil do Arkana in ga trikrat ustrelil v glavo, Mandića je trikrat ustrelil v trebuh in potem še enkrat v glavo ter na koncu še Garića v trebuh. Potem je Gavrić streljal še proti osrednjemu delu hotelske avle in ranil neko žensko.
Med Gavrićevim strelskim napadom je s streli odgovoril Arkanov telesni stražar Zvonko Mateović in je Gavrića, medtem ko je ta bežal iz hotela, ranil v hrbtenico, zaradi česar Gavrić med hojo še vedno uporablja bergle. Ranjenega morilca so pajdaši potem odpeljali v Loznico, k zdravniku zasebniku Milomirju Vasiljeviću, ki so ga obvestili o ranjencu. Ko ga je oskrbel, ga je zaradi hudih poškodb napotil v bolnišnico v Loznici, kjer so Gavrića kasneje tudi aretirali.
Pred sodiščem se je kasneje zagovarjal tudi zdravnik Vasiljević in bil obsojen na tri leta zapora, a je bila sodba razveljavljena, primer pa vrnjen v ponovno sojenje.
Dobrosavu Gavriću ne pomaga, da je Saša Kovačević
