Carroll Shelby se je rodil 11. januarja 1923 v mali vasici Leesburg z manj kot 300 prebivalci v zvezni državi Teksas. Njegov oče, Warren Hall Shelby, je bil tam poštar in se je naokoli prevažal s poštarskim avtom, mali Carroll pa ga je pogosto spremljal in se prvič srečeval z avtomobili. Ko je bil star sedem let, so mu odkrili težavo s srcem, točneje okvaro zaklopke, zato se ni smel ukvarjati s fizičnimi aktivnostmi in športom.

Nedolgo zatem se je družina Shelby preselila v Dallas - in življenje se je spremenilo za vse. Oče ni bil več poštar, Carroll pa se je lahko po naselju vozil s kolesom. Dokler ni bil star 14 let in je dobil vozniško dovoljenje. Oče je bil velik ljubitelj avtomobilov in doma so imeli dodgea letnik 1934. Nekega lepega dne je nadobudni mladenič vzel izpit in avto odpeljal na štiripasovnico, kjer so ga ustavili možje v modrem.

Izmerili so mu 80 milj na uro (129 km/h) pri omejitvi 30 milj na uro (48 km/h). Ne glede na sankcije, ki nam niso poznane, je Carroll Shelby že kot otrok pokazal, v katero smer ga vleče. Hitrost je bila le pot.

Pozneje si je kupil willysa in se zresnil, še vedno pa je želel biti hiter, zato se je vpisal na aeronavtični program Inštituta za tehnologijo v Georgiji. A tam ni zdržal dolgo. Mesec pred napadom Japoncev na Pearl Harbor se je pridružil ameriškim letalskim enotam in postal inštruktor letenja in testni pilot. Kako je prestal zdravniški pregled, čeprav je imel težave s srcem, ostaja uganka.

Po koncu vojne je bil odpuščen iz vojske in z denarjem, ki ga je zaslužil, je odprl smetarsko podjetje, ki pa je hitro propadlo, do leta 1952 pa si je denar služil z vzrejo piščancev. V zaselku, kjer je živel, je bila tudi majhna delavnica z dirkalnimi avtomobili in z v ZDA relativno neznanim imenom – Aston Martin. Tam se je začela dirkaška preobrazba Carrolla Shelbyja. Postal je del ekipe in leta 1954 nastopil za ekipo Aston Martin Lagonda na 24 ur Le Mansa. Dirko so končali predčasno zaradi podrtja sprednjega vzmetenja.

To so bili šele začetki. Dirkanje je bilo v njegovi krvi in v letih 1958 in 1959 je nastopil v F1 z maseratijem in dirkalnikom Aston Martin. Največji dosežek ga je čakal leta 1959, ko je skupaj z Royem Salvadorijem z Aston Martinom zmagal za ekipo Dawida Browna na 24 ur Le Mansa. Nekoč je v intervjuju povedal, da za zmago ni bil zaslužen avto, ampak odlična ekipa.

Samo leto pozneje se je njegova dirkaška kariera končala. Angina pektoris je bila večno breme in na dirki v Laguna Seci je moral vsakih nekaj krogov pojesti tableto nitroglicerina, da se mu ni ustavilo srce, za kar je izgubljal dragocene sekunde. Po tej dirki se je odločil, da ne bo več dirkal, raje se je posvetil izdelavi dirkalnih avtomobilov.

Dirkati je začel pri 29 letih v angleškem avtu, v Le Mansu je zmagal z angleškim avtom, zato je bil velik privrženec malih roadsterjev, ki so preko oceana prihajali v ZDA. Shelby je slišal, da ima angleški izdelovalec AC težave, kako najti motor za svoje roadsterje, zato je organiziral sestanek s Fordom - in kmalu je mali mlinček, ki ga je izdeloval Ford, našel mesto v AC-jevih avtomobilih.

V istem času je Chevrolet osupnil avtomobilski svet s svojo corvette - in Shelby, ki je bil v dobrih odnosih s Fordom, je obljubil, da lahko iz angleškega roadsterja sestavi avto, ki ima Fordov motor in poje corvette za zajtrk, pa čeprav bo moral zamenjati vsak vijak in matico v avtomobilu. Rodil se je AC cobra, ki je požel ogromno zanimanja, vsi so govorili o njem. Za nameček je leta 1964 na vrh ameriških lestvic prišla skladba Hey Little Cobra, ki so jo izvajali The Rip Chords in govori – ne bi uganili, mar ne – o tem, kako cobra opravi s corvette. Shelby je bil poln dobrih idej, AC cobro so na primer oglaševali kar v Playboyu. In kakšno podjetje je bilo Cobra. Ljudje so prihajali delat za Shelbyja s celega sveta, tudi zastonj, samo da so se lahko naučili česa novega. Potem je lepega dne leta 1964 Ford naredil mustanga - in legendarni Lee Iacocca pri Fordu ni pozabil na gospoda Cobro – iz običajnega ponija je želel nekaj strupenega. In to je tudi dobil.

Začenjala se je doba muscle cars in Fordova želja je bila enostavna – premagati corvette na SCCA dirkah, a mustang ni bil dvosed, kar pa ni zmotilo Shelbyja, da tega ne bi naredil – preprosto ni poznal »ne« kot odgovor. Imel je tudi zanimiv življenjski moto – vedno vedi, česar ne veš, in se ne lotevaj, česar ne zmoreš.

Njegova ekipa je delala cele noči in spremenila mustanga v pravi športni avto – rojen je bil GT350. In čeprav je bil dražji od corvette, so se ljudje tepli zanj, tako dober je bil. S predelanim vzmetenjem, boljšimi zavorami in bolj navitim motorjem je mustang cobra postal prava raketa - in mnogi so si ga želeli v svoji garaži.

Partnerstvo med Fordom in Shelbyjem se ni začelo tu – vsi poznamo zgodbo o tem, kako je Ford želel premagati Ferrari v Le Mansu. Shelbyju je bilo jasno, da z AC cobro ne bo naredil veliko proti ferrarijem na ravnini Mulsanne, potreboval je pravi cestni dirkalnik s čim boljšo aerodinamiko. Pete Brock je za predelavo cobre prispeval karoserijo, pri cobri so se ukvarjali z mehaniko in nastavitvami, na pomoč je priskočilo celo nekaj letalskih inženirjev iz Convaira, za pogon so vzeli sedemlitrski Fordov motor, rezultat je bil osupljiv – avto Cobra Daytona Coupe, ki je bil s 315 km/h hitrejši od ferrarijev. Leta 1963 so z Bobo Durantom in Danom Gurneyem dobili dirko v svojem razredu.

Shelby Cobra pa ni bil garažni proizvajalec športnikov. Pri njem so dozorevali številni talenti, tako za avtomobilsko industrijo kot dirkanje. Eden od takih je bil legendarni Jochen Neerpasch, ki je zanje dirkal leta 1964 v Le Mansu. Na žalost je bila ekipa po desetih urah zaradi tehničnih nepravilnosti diskvalificirana, a Neerpascha poznamo predvsem po tem, da je nekaj let pozneje ustanovil BMW Motorsport in zakrivil legendarni BMW M1.

Največji uspeh v navezi s Fordom je prišel dve leti pozneje in s trojno zmago mogočnega GT40. Ne samo, da so premagali Ferrari, ki je bil šele na osmem mestu, za njimi so bili tudi porscheji.

Carroll Shelby je v svojem življenju dosegel vse, predvsem pa je počel to, kar je počel najraje: ustvarjal dirkalne avtomobile. V poznejših letih se je umaknil v ozadje, leta 1990 so mu presadili srce, nekaj let pozneje še ledvico. Večkrat je omenil, da čeprav ni več v najboljših letih, se ne bi obotavljal vse skupaj začeti še enkrat.

Tudi Ford ni pozabil nanj. Leta 2004 so skupaj ustvarili še zadnji avto - Ford Shelby V-10 Cobra. Takrat izzivalec ni bila corvette, pač pa druga ameriška V10 pošast – viper. Na žalost avto ni prišel v proizvodnjo zaradi svetovne finančne krize, je pa takrat že 81-letni Shelby pokazal, da je še vedno v formi za ustvarjanje avtomobilov.

Carroll Shelby je umrl 10. maja 2012 v Dallasu v Teksasu, star 89 let. Sto let po rojstvu ostaja eno največjih imen v zgodovini avtomobilizma, izpod njegovih rok so prišli najbolj dovršeni športni avtomobili, kobra pa še danes krasi najbolj brutalne mustangove modele.