Bistvo Malih sivih celic tudi po četrt stoletja ostaja enako: Otroke spodbujajo k radovednosti in učenju zunaj šolskih klopi

Dramski igralec Pavle Ravnohrib je 26. oktobra 1994 kot voditelj oddaje Male sive celice tekmovalcem zastavil prvo vprašanje. V prvi sezoni so možgane napenjale mnoge ekipe, zmagali pa so tekmovalci Osnovne šole Ormož. Tekmovalci iz prve sezone in njihovi vrstniki, ki so navijali zanje, so danes stari 37 let.
Leta 2019, spet natanko 26. oktobra, so Male sive celice začele svojo 25. sezono. Ni potekala čisto tako, kot je bilo zamišljeno, saj jo je prekinila epidemija koronavirusa, a ustvarjalci oddaje so se odločili, da temu brezčasnemu kvizu namenijo praznovanje, kot si ga po več kot 800 oddajah, v katerih je bilo zastavljenih preko 10 tisoč vprašanj, zasluži. Za jubilejno oddajo to soboto, 6. junija, so pripravili kup presenečenj, skritih gostov, spretnostno-inteligentnih iger, megalomanski eksperiment, torto velikanko, zabavo s tekmovalci, himno Malih sivih celic in tudi razglasitev najboljših. Zmagovalce smo vseeno dobili, kar osem jih je. "Sezono končujemo s četrtfinalom. Praznovanje smo prilagodili danim razmeram, a še vedno poskrbeli, da so tekmovalci sprejeti z vsemi častmi, ki jim pripadajo. Neprecenljivi so za našo oddajo, zato si zaslužijo pravi poklon," pravi urednica Malic sivih celic Maruša Prelesnik Zdešar.

Znanje je dobro

Koncept kviza, ki uči mlade, kako v celoti povezati različno znanje, ki so ga pridobili med poukom in zunaj njega, ostaja praktično nespremenjen že 25 let, čeprav se je svet medtem v temeljih spremenil. "Menim, da so v začetnih letih oddaje, ko sem bila tudi sama še osnovnošolka, otroci bolj cenili televizijski medij, še več jim je pomenilo pokazati svoje znanje preko tega medija, saj je bil edina možna platforma. Danes je to drugače, osnovnošolci imajo veliko več možnosti za kreativno izražanje. Sami se hitro priučijo nove tehnologije in jo tudi uporabljajo za prikaz svojih spretnosti, znanj in ne nazadnje tudi neumnosti," pravi urednica otroške oddaje z najdaljšo tradicijo pri nas in edinega kviza, namenjenega otrokom in mladim.

Kepanje v studiu

Dr. Ambrož Kvartič, eden od sestavljavcev vprašanj, pojasnjuje, kako nastajajo vprašanja za tekmovalce. "Po navadi je tako, da vsako vprašanje potrebuje odgovor. Pri sestavljanju vprašanj za Male sive celice pa je ravno narobe: vsak odgovor potrebuje vprašanje! In povsod okoli nas je na tisoče odgovorov, ki jim je treba le poiskati pravo vprašanje. Če je odgovor na primer korenček, je možnih vprašanj veliko: S čim voha snežak? Katera zelenjava prezimuje v mivki? ... Najboljše, najbolj igrivo in najbolj zabavno od teh vprašanj se nato uvrsti v kviz."
Sestavni del oddaje so tudi eksperimenti. "Eksperimente poskušamo zastavljati na podlagi aktualnih učnih načrtov, še raje pa vzamemo pojave iz vsakdanjega življenja, tako da lahko tekmovalci s sklepanjem pridejo do rešitve, zato sodelujemo s strokovnjaki z naravoslovnih področij. Ob tem moramo upoštevati še dodatne parametre – da je eksperiment dovolj kratek, mora se odviti v nekaj minutah, biti mora dovolj zanimiv za kamero, hkrati pa dovolj strokoven, da se iz njega kaj naučimo. Vsa ta sita preseja Jasna Merklin, ki eksperiment v oddaji tudi izvede, pri rekvizitih in postavitvi pa ji pomaga še študent fizike Anže Mihelčič," pojasni urwednica.
Zadnjo sezono si bodo ustvarjalci najbolj zapomnili po snegu, ki so ga naredili v studiu, in se kepali z njim. "Pri eksperimentu je Jasna dokazovala, da se neka snov v plenicah za enkratno uporabo uporablja tudi v agronomiji. Tako smo vzeli tisto snov in jo prepojili z vodo. In nastal je čisto pravi, doma narejeni sneg. In ker ga je bilo kar precej, so po oddaji otroci planili po njem, nastalo je megalomansko kepanje."
Tega se spomni tudi voditelj Nik Škrlec: "Še po koncu snemanja je bilo izjemno zabavno, je pa zato celotno ekipo zadržalo še dodatno uro, da smo studio počistili, kar se je izkazalo za precej težje, kot smo predvidevali. Ampak eksperimentiranje je bolj pomembno od pravih predvidevanj!"

Oddaja, ki povezuje generacije

Voditelj oddaje Nik Škrlec, ki je sam le dve leti starejši kot oddaja, je bil kot otrok strasten gledalec kviza. Vedno si je želel v Malih sivih celicah tudi tekmovati, a na njegovi šoli niso imeli tega krožka. "Male sive celice zasedajo v mojem spominu posebno mesto. Spomnim se barv, zvoka navijačev in uvodne špice prejšnjega formata. Celice so v najožjem pomenu tekmovanje dveh ekip, v resnici pa oddaja, ki povezuje generacije in gibanje, ki želi v gledalcih prebuditi radovednost. Tudi če nisem tekmoval, je izkušnja Malih sivih celic lep del mojega odraščanja, zdaj pa je tudi del mojega poklica."