Stvari se tudi v onostranstvu dogajajo zelo na hitro. Šele en teden je naokoli, odkar je Janša v svojem imenu poslal Gardo na Žale položit venec na grob tako imenovanih domobrancev, že je Janković prepovedal - ali vsaj neodobril - mašo zanje, ki jo je Slovenska zaveza, torej updatana krovna organizacija domačih izdajalcev, hotela prav danes organizirati na Ljubljanskem gradu.
Ideološki teren
Domobrance omenjam kot "tako imenovane" domobrance zato, ker je Janša ob tej svoji gesti iz naftalina lansiral bolj formalni, a pozabljeni izraz Slovenska narodna vojska. Morda zato, da bi sugeriral idejo, da je bila Slovenska narodna vojska predhodnica Slovenske vojske. Ali celo očitajoče namignil, da pa ta naša današnja vojska ni narodna.
Čeprav sem bil po eni strani zelo proti, da je Janša počastil domobrance, pa po drugi strani nimam nič proti, če bi bila na Gradu nekakšna zadušnica zanje.
Janez Janša je predsednik vlade in predsednik vlade bi se moral vzdržati rehabilitirajočega komemoriranja domačih izdajalcev. Domobranci si kot pokojniki - pobiti ali ne - zaslužijo grobove in pieteto in zaradi mene tudi kakšno mašo in svečko, ne pa tudi zgodovinske in moralne rehabilitacije.
Premier pa je to storil drugače. Prvič, venec je daroval samo domobrancem, bog ne daj tudi partizanom. Drugič, Janša si že skoraj od leta 1945 pripravlja ideološki teren za simpatiziranje z domobranci kot "našimi", pobitimi, drugorazrednimi, žrtvami, in za antipatiziranje s partizani, "njihovimi", preživelimi, prvorazrednimi, zločinci, morilci.
Orlov vrh, mladenka zala
Toda v čem bi bil problem, če bi bila na Gradu maša za domobrance? Sam pravim, da ne bi bilo nobenega problema.
Za začetek, na Gradu se skoraj nič pametnega ne dogaja. Tu in tam kaka razstava ali modna revija, nekaj za gurmane in ena slaščičarna, suvenirji itd. Verska dejavnost bi kvečjemu skromno obogatila turistično ponudbo. Itak bi bila maša samo občasna.
Grad je za ljubitelje in slavitelje domobrancev kraj nesrečnega imena. Obstaja namreč mit, da je povojna oblast na Orlovem vrhu - tako se imenuje jasa na griču, krepak lučaj oddaljena od Gradu - ujete domobrance bodisi pobijala ali tja vsaj od drugod dovažala njihova trupla.
Janković ima s tem že predzgodbo. Nekateri žalujoči ostali desničarji na tej jasi prižigajo svečke, prinašajo cvetje ali celo postavljajo improvizirane križe, Janković pa te pokopališke parafernalije redno odstranjuje. Ne sam, seveda. Pokliče komunalce, ti pridejo s kamiončkom - in hop na deponijo.
Mimogrede, Orlov vrh je v pop kulturi znan tudi po tem, da ga je Janša ovekovečil v besedilu, ki ga je spesnil za skladbo Najlepša si Koradota & Boškota in Domoljubov. Takole gre: "V Ljubljani katedrala,/Orlov vrh, mladenka zala."
Arlington Cemetery
Nova Slovenska zaveza je sicer precej freh. Njen predsednik Peter Sušnik vabi k maši - ali vsaj je vabil, dokler ni dobil dopisa Mestne občine kot upraviteljice Gradu, da ne dobi soglasja - s formulacijo, da gre za "oskrunjeno vojaško pokopališče na Orlovem vrhu".
Vojaško pokopališče? Pa kaj bi oni radi? Arlington Cemetery?
V tej luči se Jankovićeva trma, da pa domobranci že ne bodo nikoli dobili spomenika v Ljubljani in pika, kaže v nekoliko drugačni luči. Res je, da ljubljanski župan očitno ne loči med spomenikom in grobom. A dejstvo je, da se zagovorniki medvojnih domačih izdajalcev pod sedanjo vlado počasi, a zanesljivo plazijo nazaj kot zombiji in objektom svojega čaščenja poskušajo zagotoviti družbeno priznanje, ki sega daleč onkraj pietete kot spoštovanja mrtvih.
Mezinec in cela roka
Janković bi po mojem lahko šel vsaj nekoliko naproti tem današnjim belogardistom. Po mojem niso tako huda grožnja družbi, kot si najbolj fanatični levičarji predstavljajo.
Ne nazadnje pa je to tudi vprašanje družbene strategije. Če bi Janković desničarjem oziroma tej Novi Slovenski zavezi ponudil vsaj mezinec, bi ga zagotovo sprejeli in ne bi zahtevali cele roke. V tem smislu bi bilo recimo zaželeno, da Snaga ne bi cinično odvažala kvizlinških memorabilij z Orlovega vrha ali da bi tem zapoznelim pogrebnikom dovolili vsaj skromno mašo v tisti dolgočasni in ne preveč rabljeni kapeli v grajskem stolpu. Saj to ni ne vem kaj. Ljubljančani tega niti ne bi opazili. Ker bolje domobranski vrabec v roki kot pa orel na strehi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
