Branje knjig lahko podaljšuje življenje

V enajstem stoletju je Japonka, znana kot Murasaki Šikibu, napisala Zgodbo o Gendžiju – 54 poglavij o dvornem zapeljevanju, kar velja za prvi roman na svetu. Skoraj dva tisoč let pozneje so ljudje po vsem svetu še vedno navdušeni nad romani – tudi v obdobju, ko so zgodbe objavljene na bralnikih in izginejo čez 24 ur. Kaj pa imamo ljudje od branja knjig? Gre le za užitek ali prinaša branje še kakšne koristi? Znanstveni odgovor na to vprašanje je odločen da. Branje knjig koristi tako fizičnemu kot duševnemu zdravju, koristi pa lahko trajajo vse življenje. Začnejo se v zgodnjem otroštvu in se nadaljujejo v zrelih letih. Branje knjig spremeni možgane – in telo – na bolje.

Branje krepi delovanje možganov

Več raziskav je dokazalo, da branje dobesedno spremeni um. Z uporabo MRI-skeniranja so raziskovalci potrdili, da je z branjem povezana zapletena mreža vezij in signalov v možganih. Ko bralna sposobnost dozoreva, postanejo tudi ta omrežja močnejša in bolj izpopolnjena. V eni od študij, opravljeni leta 2013, so raziskovalci uporabili funkcionalno MRI-skeniranje za merjenje učinka branja romana na možgane. Udeleženci študije so devet dni brali roman z naslovom Pompeji. Ko se je v zgodbi napetost stopnjevala, je pri MRI-skeniranju vedno več področij možganov zasvetilo zaradi povečane aktivnosti. Pregledi možganov so pokazali, da se je med branjem in še nekaj dni po tem povezljivost možganov povečala, zlasti v somatosenzorični skorji, delu možganov, ki se odziva na fizične občutke, kot sta gibanje in bolečina.

Povečana sposobnost empatije

Raziskava je pokazala tudi, da imajo ljudje, ki berejo leposlovje – zgodbe, ki raziskujejo notranje življenje likov – večjo sposobnost razumevanja čustev in prepričanj drugih. Raziskovalci to sposobnost imenujejo teorija uma - nabor veščin, ki so bistvene za gradnjo, krmarjenje in vzdrževanje družbenih odnosov. Čeprav le eno branje leposlovja verjetno ne bo sprožilo tega občutka, raziskava kaže, da imajo dolgoletni bralci leposlovja običajno bolje razvito empatijo.

Bogatenje besednjaka

Raziskovalci branja so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razpravljali o tem, kar je znano kot Matejev učinek - izraz, ki se nanaša na svetopisemski verz (Matej 13:12): "Kdor ima, mu bo dano več in bo imel v izobilju. Kdor nima, se mu vzame tudi tisto, kar ima." Matejev učinek povzema idejo, da uspeh omogoča še več priložnosti in da se večinoma, razen v izjemnih obdobjih, razlike med bogatimi in revnimi povečujejo. Da torej bogati postajajo bogatejši, revni pa revnejši – koncept, ki velja tako za besedišče kot za denar. Raziskovalci so ugotovili, da učenci, ki redno berejo knjige, že v mladosti postopoma razvijejo bogat besednjak, kar lahko vpliva na številna področja življenja: od rezultatov pri testih do vpisa na fakulteto in zaposlitvenih možnosti.

Anketa iz leta 2019, ki jo je izvedel Cengage, je namreč pokazala, da 69 odstotkov delodajalcev želi zaposliti ljudi s tako imenovanimi mehkimi veščinami, kot je sposobnost učinkovitega komuniciranja. In prav branje knjig je najboljši način za bogatenje besednjaka.

Preprečuje starostno slabšanje kognitivnih sposobnosti

Nacionalni inštitut za staranje priporoča branje knjig in revij kot način za ohranitev uma. Čeprav raziskave niso dokazale, da branje knjig preprečuje bolezni, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen, študije kažejo, da starejši, ki vsak dan berejo in rešujejo matematične probleme, ohranjajo in izboljšujejo svoje kognitivne sposobnosti.

In prej ko začneš, bolje je. Študija iz leta 2013, ki jo je izvedel Medicinski center Univerze Rush, je pokazala, da je pri ljudeh, ki so se vse življenje ukvarjali z duševno stimulativnimi dejavnostmi, manj verjetno, da bodo razvili plake, lezije in zaplete tau proteinov, ki jih najdemo v možganih ljudi z demenco.

Zmanjšuje stres

Leta 2009 je skupina raziskovalcev izmerila učinke joge, humorja in branja na raven stresa pri ameriških študentih medicine. Ugotovili so, da je 30 minut branja znižalo krvni tlak, srčni utrip in občutke psihične stiske prav tako učinkovito kot joga in humor.

Ker so časovne omejitve eden najpogostejših razlogov za visoko raven stresa, o kateri poročajo študenti medicine, je mogoče 30 minut branja enostavno vključiti v njihov urnik, ne da bi pri tem izgubili veliko časa za študij, so zapisali avtorji študije. Nacionalna zdravstvena služba Združenega kraljestva je zato začela program Reading Well, Books on Prescription, kjer medicinski strokovnjaki predpisujejo knjige za samopomoč, ki so jih napisali strokovnjaki z določenih področij posebej za določene zdravstvene težave.

Lahko celo podaljša življenje

Dolgotrajna študija o zdravju in upokojitvi je dvanajst let spremljala 3635 odraslih udeležencev in ugotovila, da so tisti, ki so brali knjige, živeli približno dve leti dlje kot tisti, ki niso brali ali so brali revije in druge medije. Študija je tudi ugotovila, da za 23 odstotkov večja verjetnost, da bodo ljudje, ki berejo več kot tri ure in pol na teden, živeli dlje kot tisti, ki sploh ne berejo.

Kaj bi morali brati?

Kratek odgovor je: karkoli vam pride pod roke. V preteklosti so se morali ljudje v oddaljenih regijah pogosto zanašati na knjižničarje, ki so prečkali gore z nahrbtniki, polnimi knjig. Danes tega ni več. Skoraj vsak lahko dostopa do obsežnih knjižnic s pomočjo mobilnih telefonov in tablic. Če nimate veliko časa, namenite vsak dan nekaj minut branju bloga. Če želite pobegniti, vas lahko fantazijska ali zgodovinska fikcija popelje v drug svet. Če ste na vzpenjajoči se karierni poti, poiščite nasvete o izbiri literature z vašega področja in se lotite branja. Pri tem si lahko sami določite, kdaj in koliko boste brali.

Upoštevati pa je treba še en nasvet: ne berite samo na napravi. Prelistajte tudi tiskane knjige. Študije so večkrat pokazale, da ljudje, ki berejo tiskane knjige, dosegajo višje rezultate pri testih razumevanja in si zapomnijo več prebranega kot ljudje, ki berejo isto gradivo v digitalni obliki. Deloma je to morda zato, ker ljudje običajno berejo tiskano besedilo počasneje kot digitalno.

Občasna popestritev

Nič ni narobe, če si ogledate televizijsko serijo od začetka do konca v enem koncu tedna – tako kot ni nič narobe, če pojeste velik kos sladice. Toda gledanje televizije bi moralo biti občasna poslastica in ne glavni vir intelektualne stimulacije. Raziskave kažejo, da lahko dolgotrajno gledanje televizije, zlasti pri otrocih, na nezdrav način spremeni možgane.

Za otroke je še posebej pomembno, da berejo čim več, saj so učinki branja kumulativni. Vendar pa ni nikoli prepozno, da začnete izkoriščati številne fizične in psihične prednosti, ki jih prinaša branje knjig.