Vadba in meditacija izboljšata kognitivne funkcije v starosti.
Skoraj dvema tretjinama žensk menopavza prinese tudi neželene težave s spominom. Kljub velikemu napredku pri razumevanju medicinskih vidikov menopavze - naravnega dela življenja, ki se pojavi, ko ženska ni imela menstruacije dvanajst mesecev -, šele zdaj začenjamo prepoznavati vpliv kognitivnih sprememb med njo. Večinoma se zdi, da so težave z razmišljanjem, sklepanjem ali spominom med menopavzo subtilne in morda začasne, toda pri nekaterih ženskah lahko negativno vplivajo na delovno produktivnost ali vzbujajo strah pred demenco.
Veliki M in kognitivne težave
Menopavza pomeni konec reproduktivnih let. Lahko se zgodi naravno, povprečno pri starosti 49 let, ko v jajčnikih ni več mešičkov oziroma foliklov. Lahko pa nastopi tudi kirurško, z odstranitvijo obeh jajčnikov (na primer zaradi zmanjšanja tveganja za pojav raka na jajčnikih). Prehod iz reproduktivnih let v postmenopavzno obdobje, ki se imenuje perimenopavza, običajno traja štiri do deset let. Simptomi menopavze, ki lahko zajemajo vazomotorne simptome (vročinske oblive in nočno znojenje), suhost nožnice, motnje spanja, depresijo, tesnobo in tako imenovano možgansko meglo, lahko trajajo do deset let.
Nekaj več kot 60 odstotkov žensk ima med prehodom v menopavzo kognitivne težave. Ženske opisujejo težave pri pomnjenju imen ali iskanju prave besede med pogovorom. Nekatere imajo težave s koncentracijo ali sprejemanjem odločitev. Zdi se, da so "subjektivne kognitivne težave" povezane z uspešnostjo pri testih spomina, priklica in obdelave. Težave pri testih verbalnega spomina (učenje in zapomnjenje novih besed, ki ste jih slišali), tekočega govora (hitro pridobivanje besed iz spomina) in pozornosti so opažene prav pri ženskah v perimenopavzi.
Medtem ko je stopnja kognitivnega upada subtilna in zmogljivost na splošno ostaja v normalnih mejah, so lahko posamezni simptomi za žensko zelo moteči. Pri mnogih ženskah menopavza sovpada z razcvetom njihovega produktivnega življenja, potem ko se je zmanjšala obremenitev zaradi skrbi za majhne otroke in so pridobile izkušnje na delovnem mestu. Raziskave kažejo, da lahko simptomi menopavze tudi negativno vplivajo na delovno produktivnost in zadovoljstvo pri delu.
Dejavnika, ki prispevata k temu, sta slabša koncentracija in slabši spomin. Da ženske ostanejo zaposlene tudi v menopavzi, pa je zelo pomembno tako zanje kot za družbo, ki si prizadeva za raznolikost delovne sile.
Kaj povzroča meglenost misli
Možganska megla ni medicinski ali psihološki izraz, ampak laični opis meglenosti misli, ki jo doživljajo mnoge ženske med menopavzo. Kognitivne spremembe, povezane z menopavzo, niso le starostni kognitivni upad. Ključno vlogo ima najverjetneje nihanje ali zmanjšanje proizvodnje hormonov v jajčnikih. Hormoni, ki jih proizvajajo jajčniki - estradiol (vrsta estrogena) in progesteron -, so močne možganske kemikalije, o katerih se domneva, da ščitijo možgane ter izboljšajo razmišljanje in spomin. Njihova nihanja in morebitna izguba estradiola prispevajo h kognitivnim težavam.
Zelo pomembno je, da ženske ostanejo zaposlene tudi v menopavzi
Te se lahko pojavijo, tudi če ni drugih simptomov menopavze, kar pomeni, da drugi simptomi niso odgovorni za kognitivne simptome. Vendar pa lahko depresija in anksioznost, povezana z menopavzo, motnje spanja in vazomotorni simptomi poslabšajo tudi kognitivne simptome.
Kaj lahko pomaga?
Čeprav imajo nihanja in upad estrogena veliko vlogo pri kognitivnih težavah, se zdi, da hormonska terapija ne pripomore k izboljšanju kognitivne funkcije. Potrebnih bo več raziskav, da bi ugotovili, ali življenjski slog lahko pomaga pri težavah zaradi menopavze. Vemo, da lahko vadba in meditacija izboljšata kognitivne funkcije v starosti. Izogibanje prepovedanim drogam, pretirani uporabi zdravil na recept, kajenju in alkoholu lahko tudi pomaga. Rastlinska nepredelana hrana (na primer sredozemska prehrana), tesne socialne vezi in angažiranost ter višja raven izobrazbe so na splošno dejavniki, ki izboljšajo kognitivne funkcije v zrelih letih.
Povezava z Alzheimerjevo boleznijo?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, ženski spol pa je eden od dejavnikov tveganja. Daljša življenjska doba žensk ne pojasni povečanega tveganja, domneva pa se, da ima pri tem veliko vlogo prav izguba estradiola v menopavzi. Zgodnja menopavza, kot je na primer menopavza po odstranitvi jajčnikov pred 45. letom starosti, je povezana s povečanim tveganjem za demenco pozneje v življenju in tudi s hitrejšo stopnjo kognitivnega upada. Ker se podobni simptomi lahko pojavijo med menopavzo in zgodnjimi fazami Alzheimerjeve bolezni (pozabljivost in težave pri iskanju besed), so lahko ženske v perimenopavzi zaskrbljene zaradi demence.
A demenca, ki se začne pred 65. letom starosti, ni pogosta (razen če je v družinski anamnezi). Pozabljivost in druge kognitivne težave med prehodom v menopavzo so pogoste in povsem običajne.
