Miša Pušenjak
Topli dnevi so vas hitro pritegnili na prosto. Mnogi že razmišljate o krompirju in kako izbrati seme. V rastlinjak bi ga sicer že lahko sadili. Biti mora seveda nakaljen in imeti morate možnost prekrivanja ali dogrevanja, saj nevarnost mraza zagotovo še ni minila. A se vse to splača, saj je prav prvi krompir najbolj sladek.
Krompir sodi med rastline, ki si jih lastimo tako zelenjadarji kot poljedelci. Salomonsko rešitev so našli v zakonodaji, kjer menijo, da je zgodnji krompir, ki je pospravljen do konca junija, vrtnina, kasneje izkopan pa poljščina. Vrtičkarjem je seveda vseeno, kam uvrščamo krompir. Res pa je, da zahteva kar nekaj prostora, zato ga sadimo samo na vrtovih, kjer je dovolj prostora.
Zgodnji in pozni
Ste se kdaj vprašali, zakaj lahko krompir skladiščimo, zakaj že v zemlji ne požene novih kalčkov? Potem pa pride naenkrat čas, ko prav vsi gomolji skoraj enakomerno poženejo te kalčke. Narava seveda vedno poskrbi, da se njeni "otroci" lahko razmnožujejo. Rastline so prilagojene na različne načine, da jim potomcev ne zmanjka. Pri krompirju gre najprej za vegetativno razmnoževanje, saj se razmnožuje z gomolji; ti so v bistvu prav posebej oblikovana podzemna stebla, stoloni. Vanje rastlina skladišči rezervno hrano.
Človek je iz (ene) vrste tekom mnogih let oblikoval številne sorte. Ene imajo hitro vegetacijo, druge pričnejo oblikovati gomolje zelo pozno. Hitre sorte imenujemo zgodnje sorte. Pri njih načeloma ni potrebno, da bi gomolji še nekaj časa počivali, spali pred kaljenjem. Rečemo, da v njih ni naravne zapore, bariere, dormance pred kaljenjem, zato zgodnjih sort ne skladiščimo, ampak jih pojemo sproti. Pozne sorte pa imajo naravno dormanco, ki določen čas preprečuje kaljenje gomoljev. Zato tudi pridelujemo več sort, da lahko krompir skladiščimo do naslednjega pridelka. Pogosto pa to naravno lastnost uniči vreme. Če je ob koncu oblikovanja gomoljev zelo spremenljivo, včasih zelo suho, potem pa pade večja količina padavin, se lahko zgodi, da krompir kali že v zemlji.
Zato je nujno, da se krompir namaka ves čas polnjenja gomoljev. Z namakanjem tudi hladimo zemljo.
Kako izbrati seme
Krompir v resnici razmnožujemo vegetativno, saj so gomolji kljub vsemu del materine rastline in ni nastal s kombinacijo očetovih in materinih genov. Zato seme zagotovo strokovno ni pravi izraz, čeprav ga najpogosteje uporabljamo.
Najprej naj uničim še en mit, ki vlada med vrtičkarji: manjši ko so gomolji, bolj kakovostno seme smo kupili. To nikakor ni res, ravno obratno je prav. Na večjih gomoljih je več poganjkov, predvsem pa so ti močnejši, debelejši.
Rastline bodo močnejše, zato so tudi bolj odporne. Torej tisti najmanjši, ki jih tako radi prodajajo vrtičkarjem, niso prava izbira. Najbolj prav bi bilo, da bi vzeli srednje debele gomolje in jih prerezali na pol. Ker pa se ne priporoča uporaba domačega sadilnega materiala, ker zaradi vegetativnega razmnoževanja nosi s sabo veliko težav, izberite v trgovinah gomolje v velikosti od 35 do 55 milimetrov.
Izberite gomolje v velikosti od 35 do 55 milimetrov
Kaj pa sorte?
Tako kot pri vseh vrtninah obstaja pri krompirju veliko sort, zato so mnogi zelo zmedeni. Ko razmišljamo o sorti, moramo najprej vedeti, za kakšen namen jo bomo sadili. Večina vrtičkarjev nima dovolj prostora in posadi samo nekaj krompirja za prve, sladke, zgodnje gomolje, ki še nimajo dozorele kožice.
Sorte s kratko vegetacijo, zgo dnje sorte, pa se običajno skladiščijo krajši čas. To jih loči od srednje poznih in poznih sort. Sorte se med seboj ločijo tudi po odpornosti ali po tolerantnosti do različnih bolezni, ki otežujejo pridelavo krompirja.
Če želimo krompir skladiščiti, potem ni napak, da se pozanimamo, kako je s to odpornostjo pri posamezni sorti. Če pa sadimo krompir samo za sprotno porabo, potem ta faktor ni najbolj pomemben.
Zagotovo je pomembno, ali bomo krompir po večini kuhali ali pekli, ali imamo raje svetlejše, belo meso ali pa bolj rumenkasto. Lupina kožice sploh ne bi smela imeti vloge, saj je ne jemo.
Zato je težko odgovoriti na vprašanje, kateri krompir kupiti kar tako, na pamet. Vsekakor je po mojem smiselno pričeti z zgodnjimi sortami za sprotno porabo, ob tem pa preizkusiti še kakšno pozno sorto po nasvetu trgovca, pri tem pa shraniti etikete na vrečkah in si na tak način sčasoma nabrati lastne izkušnje. Sama bi se odločila predvsem za nove domače sorte krompirja, ki so jih pri nas požlahtnili na Kmetijskem inštitutu Slovenije in so namenjene prvenstveno manj intenzivni pridelavi, kakor je ta na vrtovih.
Ne sadimo v mrzlo zemljo
Krompir sadimo šele, ko se zemlja ogreje na vsaj 8 stopinj Celzija, nižje temperature lahko povzročijo propad prvih kalčkov, ti pa so najbolj rodovitni in predvsem odporni. Zato se je vedno treba potruditi in posaditi gomolje s prvimi klicami, tudi če so te že zelo porasle. Če se le da, jih ne odtrgamo, saj se vedno pojavijo nove iz spečih očes, a te imajo potem tanjša, nežnejša stebla, rastline so tudi občutljivejše za bolezni, prav tako dajo manjši pridelek. Še pri temperaturi 8 stopinj Celzija bi morali biti gomolji nakaljeni. Nakaljujemo nekje med 10 in 15 stopinjami, ne sme biti pretoplo, in na svetlobi. Tako bodo klice močne, čvrste in primerne za sajenje tudi v hladnejša tla.
Nove so poimenovane po rekah
Naj ponosno povem, da je krompir ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. Zato imamo na slovenskem trgu seme slovenskih sort, kar je za vrtičkarja zadosten razlog, da se odloči za eno izmed njih. Nove sorte so žlahtnjene tako, da so primerne za naš okus, za naše vremenske razmere, so odpornejše in predvsem so naše, slovenske.
Vse nove slovenske sorte so poimenovane po slovenskih rekah. Zdaj je njihova paleta že zelo široka, tako da lahko med njimi vsak najde kaj zase. Najzgodnejša sta KIS Slavnik in KIS Vipava. Prvi je zelo zgoden, sladek krompir, primeren res za domačo uporabo na vrtu. Toplo ga priporočam vsem, ki uživate samo mladi krompir. Sorta KIS Vipava pa se kljub zgodnosti zelo dobro tudi skladišči, zato je primerna prav za vsakega vrtičkarja. Občutljive lahko zmoti njena temnejša kožica, a po kuhanju in pečenju se temna barva razbarva. Zato naj vas to ne odvrne, da je ne bi preizkusili na svojem vrtu. Odlična je prav za vrtičkarje, saj združuje zgodnost in dobro skladiščenje.
Stare slovenske sorte
Seveda ne smemo pozabiti še starih, dobro znanih slovenskih sort, med njimi po okusu zagotovo prednjači kresnik, dobri stari kifeljčar z odličnim okusom pri pečenju. Zavite gomolje imajo tudi mnoge tuje sorte, a Slovenci moramo počasi začeti ohranjati to, kar je naše, domače. Kar nekaj starih slovenskih sort letos ne najdem v katalogih slovenskih ponudnikov semena.
V zadnjih časih se veliko govori o ohranjanju domačega semena. Ohranili ga bomo samo, če ga bomo uporabljali, ga iskali pri trgovcih in ga od njih zahtevali. Žal danes samo iz ljubezni do domače zemlje nihče več ne bo delal.
