Britanec, ki je svoj drugi dom našel v Sloveniji: "Všeč mi je, kako država ponuja vse v tako majhnem paketu"

Prvega prijatelja iz Slovenije je spoznal leta 2002 v času bivanja v Amsterdamu. "Takrat sem za državo prvič slišal, zato me je začela zanimati. Poleti leta 2003 sem spoznal še enega slovenskega prijatelja med študijem fotografije v Parizu, kar me je prepričalo, da sem Slovenijo prvič obiskal oktobra tistega leta. Takrat sem vzljubil njeno pokrajino in ljudi," prvi Jason Hartley, Britanec, ki je svoj drugi dom našel v Sloveniji. "Všeč mi je, kako država ponuja vse v tako majhnem paketu. V tistem času še ni bila del EU in je veljala za skriti biser Evrope - do neke mere to še vedno je -, vendar so mi bili takrat všeč nedolžnost in optimizem ljudi ter njihov vrednostni sistem, ki je prednost dal družini, naravi ter povezanosti s kmetovanjem in izvorom hrane." Od takrat je Slovenijo redno obiskoval, v letu 2015 se je sem poskusno preselil za šest mesecev, vendar še ni bil pravi čas za trajno selitev. "Konec leta 2019 sem se odločil za selitev, a mi je covid prekrižal načrte in me zadržal v Veliki Britaniji za pet mesecev, avgusta sem se končno lahko preselil in se tu ustalil." Nasmehne se, da ima torej od leta 2003 osemnajst let skorajšnjega bivanja tu.

V letu 1998 je iz Anglije prišel v Amsterdam v času internetne revolucije. "Pri koncu svojih dvajsetih let sem v največji bančni skupini Beneluxa v Vodafonu učil, kako uporabljati splet in mobilne aplikacije. Sodeloval sem z velikimi blagovnimi znamkami v prehranski industriji: Unilever, Sara Lee, Heinz, vendar to ni bilo nujno v povezavi s hrano. Moja ljubezen do hrane izvira iz otroštva, ko mi je, takrat desetletniku, mama dovolila, da pripravljam umešana jajca v zatišju kavarne, ki jo je vodila. In pa iz moje ljubezni do britanskega televizijskega kuharja Keitha Floyda. To mi je ostalo v ozadju spomina vse do leta 2009, ko sem pri 36 letih imel priložnost postati kuhar."

Stran od spolitiziranega prehranskega sistema

Pravi, da se je kot kuhar moral soočiti z resničnostjo, da sistemi, ki so hranili ljudi na svetu z 2,5 milijarde ljudi pred industrializacijo, ne bodo zmogli opraviti svojega dela, ko se v globaliziranem gospodarstvu bližamo populaciji desetih milijard ljudi. "Ob tem pa se moramo tudi zbuditi v resničnost, da je bil naš prehranski sistem​ politiziran in izkoriščen do te mere, da je sedaj le še sredstvo za kratkoročno finančno korist politikov in brezličnih podjetij s predelano hrano ter za pozornost kričečih aktivistov na socialnih omrežjih. Te ljudi združuje dejstvo, da jim ne bi moglo biti manj mar za trajnostno pridelavo in okus hrane, ampak jim je mar le zase." Meni, da tradicionalno kmetovanje samo po sebi sicer ni odgovor, kmetijstvo je neučinkovito in nepredvidljivo. "Krompirja ne morete zaščititi z znamko, razen če ga gensko spremenite, zato velike korporacije kmetijstvo sovražijo in želijo, da ga potrošniki vidijo kot zastarelo in nepomembno, in resnično ne želijo, da bi vedeli, da je na svetu več kot 500 milijonov neodvisnih družinskih kmetij, ki obdelujejo 90 odstotkov svetovnih kmetijskih zemljišč in dnevno zagotovijo hrano 80 odstotkom svetovnega prebivalstva," razlaga in doda, da pa tu nastopi njegov Cultisan.

"Iz svojih dvajsetletnih izkušenj iz oglaševanja poznam vse igre, ki jih igrajo velike korporacije, zato vem, kako izkoristiti tehnologijo za povezovanje potrošnikov po svetu s kmetovalci. Odločen sem, da to počnem na pravičen način. Ni lahko, vsak del zakonodaje je postavljen tako, da koristi velikim in ne majhnim, vendar se bomo potrudili po svojih najboljših močeh." Pravi, da seveda tudi drugi delajo na tem področju in da so trendi in inovacije, vendarle pa pri njih ni toliko pomembno, kaj kdo ponuja, temveč kdo od tega dobi dobiček in ali nas pridelava in prireja povezujeta ali odstranita iz eko sistema, katerega del smo. Hidroponika, laboratorijsko pridelano meso, prehranjevanje na rastlinski osnovi, gensko spremenjeni organizmi, vertikalno kmetovanje. Gre za zapleteno etično pokrajino in pomembno je, da ob pogledih na trende in naslovnice pomislimo na dolgoročne posledice. Bistvo je, da mora tradicionalno kmetovanje igrati vlogo v verigi, ali pa izgubimo stik z naravno prehransko verigo, katere del smo, kar postane nevarno. Ko ljudje ne vemo več in nas ne zanima, od kod prihaja naša hrana, se znajdemo v zelo temnem prostoru.

Pravi, da je ob vsem tem poslanstvo Cultisana povsem preprosto. "Navdihniti ljudi, da vzljubijo kmete in pridelovalce po vsem svetu, in jim olajšati uživanje v najboljši svetovni hrani in pijači." Vseeno opomni, da je preprost stavek hkrati lahko tudi zapleten, še posebej drugi del. "Vizijo oživimo s tehnologijo, v obliki naše mobilne aplikacije, vsebin, potovanj in logistike. Odpravljamo se na pot, s katero želimo odkriti najboljše kmete in pridelovalce na svetu. Vsak mesec potujemo v novo regijo, z začetkom v Sloveniji, upravičeno, saj je evropska gastronomska regija leta 2021. Nato se bomo podali na Sicilijo v Italiji, v dolino Douro na Portugalskem, v Albanijo, Severno Makedonijo in tako dalje. Ljudem omogočamo, da se nam pridružijo, z ekskluzivnimi vsebinami v mobilni aplikaciji, uživajo lahko v 3D televizijskem programu in okušajo med ogledom vsebin, če se naročijo na mesečni degustacijski paket, ki zaokroži okus obiskane regije in je sestavljen v sodelovanju z najboljšimi kuharji in sommelierji." V Sloveniji sodelujejo s kuharskimi mojstri, z Jorgom Zupanom, Luko Koširjem, Jakobom Pintarjem in drugimi.

Kulinarične posebnosti bodo odkrivali tudi na potovanjih

Ko bo konec koronskega obdobja, se jim bo mogoče pridružiti na potovanju. "Raziskovati bo mogoče z nami in dobiti priložnost doživeti edinstvene kulinarične izkušnje, kjer se lahko srečajo, učijo in jedo s pridelovalci in kuharskimi mojstri," napove Jason Hartley in dodaja, da je vizija Cultisana večja od vsega, kar že obstaja. "Razliko lahko naredimo le, če to počnemo povsod, trgovinski sporazumi, carine in logistika pomenijo, da je to za majhno podjetje zelo zahtevno, vendar bomo uspeli. Cultisan je edinstven v združevanju tehnologije, vsebin in potovanj, tega ne počne nihče, ambicijo pa kombiniramo s pragmatizmom in kompromisom, da dosežemo obseg in ne zgolj tržimo nedosegljive idealistične sanje, ki pokrivajo naslovnice in nabirajo všečke na socialnih omrežjih, hkrati pa le redko dosežejo pomemben učinek."

Sogovornik tudi razloži, kako bodo v praksi povezali kmete in kupce njihovih pridelkov in izdelkov. "Kupci se naročijo na mesečne pakete v naši mobilni aplikaciji, mi pa jih dostavimo brezplačno ali z doplačilom petih evrov v večino držav v EU. Če ljudje z veseljem počakajo na naslednjo mesečno pošiljko, potem so njihovi izdelki z virtualne tržnice dostavljeni brezplačno, če so bolj neučakani, jih lahko prejmejo prej z doplačilom za dostavo. Upamo, da bomo imeli možnost osebne dostave v Ljubljani, ki je naša domača baza, poleg tega pa bomo lahko naše stranke osebno pozdravili in se jim zahvalili. Veseli bomo tudi obiskov v naši pisarni v Ljubljani, kjer se nam stranke lahko pridružijo in z nami poskušajo naša nova odkritja in delijo z nami izkušnje in predloge za izboljšave."

Začeti tak podjetniški podvig v Sloveniji je velik izziv, sistem ni postavljen, da bi ustrezal potrebam podjetnikov in novoustanovljenih podjetij, zlasti tistih iz tujine. "Verjamem, da ima Slovenija priložnost biti Portugalska vzhodne Evrope, tako imenovano inovacijsko središče, ki povezuje zahodno, vzhodno, južno Evropo. Vlada mora tu ustvariti priložnost, da se veščine tu lahko razvijajo in migrirajo. Ustvariti mora kulturo, potrebno za ustvarjanje dinamičnega poslovnega okolja, ki ni vzklilo v preteklosti v obsežni industriji. Hrvaška z Zagrebom tu krade Sloveniji priložnost in poskrbeti moramo, da priložnost ne bo zamujena."