Ljubljana je vse večji magnet za popotnike z različnih koncev sveta in za mnoge prvi nemara pa celo edini stik s Slovenijo. Po svoje je tudi izložbeno okno vsega dobrega, kar ponuja Slovenija. Čeprav mesta ne obkrožajo vinogradi (resda je manjši na Ljubljanskem gradu), pa je stik z vinorodno Slovenijo prav v Ljubljani zelo intenziven in obenem dovolj širok, da tudi naključnega ljubitelja pritegne za pot na Štajersko, Dolenjsko ali Primorsko. Ljubljana ponuja kar nekaj priložnosti za vrhunska vinska doživetja in nakup vinskega spominka, ki bo odromal v daljne kraje.
Morda je središče Ljubljane res turistični disneyland, kar odvrača nekatere domačine, a gotovo je, da turistično povpraševanje krepi ponudbo. Tako generično, kakršna je pravzaprav kjer koli v širši regiji ali povsod na svetu, pa izmaličeno dediščino, ki ni tisto, za kar se ponuja, obenem pa ponudbo, ki je brez številnih obiskovalcev prestolnice ne bi bilo. Ljubljana ni tako velika, da bi zgolj domače povpraševanje omogočilo široko in razslojeno ponudbo, zato je turistični obisk treba razumeti tudi kot podporo, da mesto v nekaterih segmentih zadiha kot velika metropola.
Vse več vinskih barov in prodajaln
V Ljubljani so se vselej izpostavljali, da je "mesto vina", kar je slonelo na nekoč znanem in uveljavljenem mednarodnem vinskem ocenjevanju, ki ga je spremljal vinski sejem. A tisti časi so daleč, zdaj je drugače.
Središče mesta je postalo svojevrstna izložba slovenskih vinskih dežel, še bolj kot v restavracijah in gostilnah v vinskih barih in vinotekah, ki jih je vse več. Razveseljujoče je, da tvorijo šopek slogovno in ponudbeno profiliranih lokalov in prodajaln. Videti je, da konkurenca spodbuja tudi angažma osebja, saj so razlage marsikje zavzete in poznavalske. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da so bili začetki široke ponudbe vin v nekaj gostilnah in restavracijah, pionir je bil brez dvoma Svetozar Raspopović v Asu v Knafljevem prehodu.
Veteran na ljubljanski vinski sceni je Dvorni bar na Dvornem trgu s široko zasnovano vinsko karto, veliko vin točijo na kozarec. Dvorni bar je v marsičem oral ledino in številnim ljudem odprl vrata v svet vin. Nedaleč stran, na Bregu ob Ljubljanici, je vinski bar Šuklje z nekoliko avtorskim, tudi mednarodno obarvanim izborom. V prvi vrsti zelo obsežne vinske karte so seveda vina z belokranjskega posestva Šuklje, kjer sta delo preprijela v akademski svet vina vpeta Katja Šuklje Antalick in Guillaume Antalick. V središču mesta je tudi prodajalna Dapper, v kateri Primož Stayer ponuja oblačila lastne blagovne znamke in sonaravna vina, pa tudi nekatere vrhunske delikatese.
V obnovljenem Ljubljanskem gradu so pred leti uredili Grajsko vinoteko s poletno teraso z razgledom na mesto in njegovo okolico. Vinska karta je slovenska, kot v vseh drugih vinskih lokalih pa ponujajo prigrizke.
Živahna tržnica
Ljubljanska tržnica je vsaj v petek in soboto izjemno živahna. Ob petkih je na Pogačarjevem trgu Odprta kuhna, na nekaj stojnicah ponujajo vino, izbor je kar širok in pravzaprav za veliko okusov. Na trgu je tudi vinoteka Koželj z veliko ponudbo slovenskih vin in nekaj tujih, za čepnino odprejo kar koli z njihovih polic. Koželj je eden od treh večjih specializiranih trgovcev za vino pri nas, tudi druga dva, Evino in Drinx imata v Ljubljani vinoteke, a ne v središču mesta temveč na Šmartinski oziroma v BTC.
Ob vhodu na pokriti del ljubljanske tržnice pa že nekaj let deluje vinski bar Supernatural naked food&wine, ki ga vodi Jay Wisniewski z bogatimi gostinskimi in vinskimi izkušnjami iz ZDA. Ponudba je nišna in profilirana, ponujajo izključno sonaravno pridelana vina, na vinski karti pa je slovenskih vin malo, v ospredju so italijanska, avstrijska in francoska. Na policah so nekatera ikonična vina tako imenovanega naravnega vinskega vala, zato so obiski lahko pravcate študijske ture.
Na Mestnem trgu, tik ob magistratu, je vinoteka Movia, kjer že več kot četrt stoletja svoja vina in tudi vina iz drugih kleti, s katerimi delijo podobne nazore o tenkočutnem sonaravnem kmetijstvu in umnem kletarjenju, ponujajo Kristančičevi iz Ceglega. Če so bili prej v Ljubljani bolj na daljavo, je od lani drugače: Ela Kristančič in njen partner Grega Berce sta se preselila v prestolnico in prevzela vodenje družinskega lokala, kjer številnim obiskovalcem z vsega sveta odstirata pogled na slovenska vina.
Gastronomska Trubarjeva se začne pri Štoriji
Trubarjeva ulica, ki od Prešernovega trga vzporedno z Ljubljanico vodi vse do bolnišnične četrti, je ljubljanski gastronomski babilon. V njenem osrednjem delu je že vonj poseben in obetajoč, nekoliko orientalski, pa po žaru in še čem. Nedavno se je v obnovljeni Rog preselil tudi priljubljeni ljubljanski bistro Tabar, na drugem koncu, bližje Tromostovju, na začetku gastronomske poti, pa je Štorija.
Bežen pogled na vhod v lokal bi utegnil navesti, da gre za antikvariat ali kaj podobnega. A namesto knjig so vsepovsod, navidez tudi povprek in navzkriž, naložene vinske steklenice. "V vsakem trenutku vem, kje je kaj. Imam pa načrt s tabelo, da se znajde tudi tisti, ki me morda kak dan zamenja," pove David Šinigoj, prijazni in skorajda vselej nasmejani gostitelj v Štoriji. Doma je iz Šempetra pri Gorici, študiral je elektrotehniko, bil glasbeni producent s svojim snemalnim studiem v Novi Gorici. Zdaj je spet v studiu, a v koprskem Hendrixu, kjer z zasedbo Damin Gambit snemajo tretjo ploščo. Živel in delal je tudi v Beogradu, po sinovem rojstvu pa se je vrnil v Slovenijo. V Gradiško ob Soči je hodil na someljejski tečaj, na Gornjem trgu je imel manjšo vinoteko, leta 2015 pa jo je odprl v Trubarjevi ulici.
V prostoru z veliko patine ima Šinigoj prek 1000 različnih vin kakšnih 200 vinarjev. Ponuja vina iz Slovenije oziroma od Slovencev, torej tudi z italijanskega Krasa in Brd. "Ponudbo sem oblikoval brez veliko filozofije, pravzaprav so me profilirale energije vinarjev in njihovih vin. Vino je medij, ki poveže energije med vinarji in kupci. Seveda so tudi zgodbe, a ključ je v energiji," pojasnjuje svoj vinski izbor, v katerem so na policah tako vina tako imenovanih naravnih vinarjev kot tistih, ki bi jih vinski ideologi popredalčkali kot konvencionalce.
"Ko sem odprl, je bilo veliko naključnih obiskovalcev. Kmalu so mi poslali vlogo za vpis v aplikacijo Raisin, pa nisem odgovoril. Ko sem in so me umestili na listo, se je naenkrat vse spremenilo, publika se je hitro sprofilirala," pripoveduje o vlogi vplivne francoske aplikacije, ki je izjemno pomemben vodnik v svetu sonaravnih vin in z njimi povezane kulinarike. "Na začetku sem imel zemljevid, da sem označeval, od kod so gostje. Ko je bilo tako rekoč vse označeno, lisa je bila le osrednja Afrika, sem zemljevid pospravil. Pojma nimam, kako najdejo Slovenijo," smeje pripoveduje Šinigoj. "Včasih sem veliko potoval, zdaj mi ni treba, saj mi energije od drugod prinesejo kar na Trubarjevo." Niza anekdote, tudi o ljubeznih, mednarodnih seveda, ki so bile rojene v Štoriji. In zakaj Štorija? "Ko so snemali televizijsko nadaljevanko s tem imenom, sem jim svetoval o nekaterih zadevah, eno leto so celo snemali pri meni in sem tudi sam nastopal. Ime pa je ostalo," pojasni. "Ljubitelji nanizanke so se prihajali fotografirat, zdaj spet prihajajo, ker jo ponavljajo. Da pa bi prodal kakšno steklenico zaradi nje, pa ne morem reči."
Izložbeno okno
"Vinarji radi pridejo v Ljubljano, zanje je Štorija stik s svetom in izložbeno okno za njihova vina, saj gre marsikdo od mene k njim, nekateri so tukaj našli tudi uvoznike za tuje trge," pove Šinigoj. "Obiskovalci iz tujine sicer vedo, kakšna vina ponujamo, a o slovenskih vinih ne vedo veliko, mogoče vsak deseti pozna kakšnega vinarja. Zato imam pripravljena tri vprašanja, da jim pomagam pri izbiri: od kod so, iz vinske ali nevinske dežele, saj slednjim lažje ponudim manj konvencionalna vina, koliko denarja so pripravljeni odšteti za steklenico in kakšne barve vina želijo. Z naskokom povprašujejo po oranžnih vinih," še pove. Pohvali se, da ima očitno kar dober nos za okuse, saj dobiva številne ugodne povratne informacije in zahvale.
Poleti je veliko turistov, zato Šinigoj nenehno preklaplja med več jeziki. "Če bi znal še korejsko in japonsko, bi bilo super," smeje doda in pove, da je iz Azije manj gostov kot pred epidemijo. "Ljubljana je prestolnica in tudi pozimi je veliko tujcev, tukaj so ustanove in kongresi, tako da vselej pride kdo mimo. Če ni nikogar, pa berem ali igram kitaro," pa pravi o manj turističnih mesecih.
"Ne vidim novih trendov v vinskem svetu, še največja sprememba so vsako leto višje cene," ugotavlja. Prepričan je, da imajo vinske regije severnega Jadrana izjemen potencial, zlasti z belimi vini. Tukajšnja vina, meni, so sicer robustnejša od francoskih, a z izpostavljeno energijo. "Te dežele bi veljalo vinsko tesneje speti, konec koncev gre za zgodovinsko povezane teritorije. To opažajo tudi gostje, ki jih ne briga, kje so meje," dodaja. In kakšna vina ima sam najraje? "Tista, ki mi pričarajo nasmeh," sklene s širokim nasmehom David Šinigoj.
Duhovita in igriva Kletvica
Ne prav daleč od Štorije je za vogalom Trubarjeve v pritličju stanovanjskega bloka zaživel vinski bar Kletvica, v katerem prav tako stavijo na vina z dobro energijo, obenem pa so pri njihovi izbiri dosledni glede vinogradniških in vinarskih praks. Zato počasi dodajajo vinarje v svoj krog, za zdaj jih je približno 15, v večini so iz primorskih vinorodnih okolišev. Kletvica je bila sprva duhovita in igriva spletna stran, s svojo stojnico so postali stalnica Odprte kuhne, od maja imajo torej tudi vinski bar in vinoteko s kar velikim vrtom. "Vedno boljši smo," pravi Nejc Zupan v lokalu, ki so ga hitro vzeli za svojega tudi domačini. S Svarunom Leskovškom sta očitno našla pravo formulo za pritegnitev mlajše publike v svet sonaravnih vin, animirata jih tudi z različnimi tematskimi večeri. Napovedujeta gostovanja izpostavljenih mladih kuharskih mojstrov in nasploh živahno jesen.
Razveseljivo je, da se ljubljanska in slovenska vinska scena razvija v smeri specializirane ponudbe. Vina iz velikih in uveljavljenih kleti so dostopna marsikje, butična ponudba pa postane vidna, ko je dobro predstavljena. Šopku ponudnikov v Ljubljani - ob omenjenih jih je še nekaj - to kar uspeva, zato postaja tudi cilj iščočih ljubiteljev vin, ki v prestolnici najdejo smerokaze k vinarjem.
Z vinom povezan turizem ima v Sloveniji še zelo veliko priložnosti, tako v mestih kot v vinorodnih krajih. Za strumen korak naprej pa bodo prizadevni posamezniki potrebovali tudi korenitejšo institucionalno podporo, kot jo imajo vinarji in ponudniki v bližnjih vinorodnih krajih v sosednjih državah.
