Evropa se je v lanskem letu s turističnimi številkami že močno približala rekordnim letom pred epidemijo. Po statistikah Svetovne turistične organizacije je dosegla 94-odstotni delež glede na leto 2019, slovenska turistična statistika pa beleži izenačenje s predkovidnimi leti. Obeti za letošnje leto so na globalni ravni dobri, čeprav svet tare vrsta problemov. Vojaški spopadi in nemiri so tudi blizu Evrope, krepijo se protivladne iniciative, kar je deloma odraz gospodarske krize in političnih napak, deloma pa dejstva, da bodo letos volitve v Evropski parlament. Ankete med strokovnjaki na globalni ravni izražajo optimizem, dve tretjini jih menita, da se bo letošnje leto turistična rast nadaljevala, le peščica pa je mnenja, da bo slabše.
Športni turizem
Na globalni ravni je pomemben dejavnik olajšanje vizumskih režimov za potovanje iz in na Kitajsko. Do 30. novembra bodo lahko državljani nekaterih držav, med njimi Francije, Nemčije, Italije in Španije, na Kitajsko potovali brez vizumov, vizumske režime bodo poenostavili tudi ponekod drugod po svetu. Evrska inflacija bo pritegnila več gostov iz ZDA.
Notranja potovanja v Evropi bo med drugim poganjal šport, evropsko nogometno prvenstvo v Nemčiji in poletna olimpijada v Parizu. Slovenija je spet na Euru, posledica bo navijaško romanje, za Pariz pa še ni znano, kolikšna bo slovenska zasedba in posledično kakšno bo zanimanje javnosti.
Zaupanje turistov bo na preizkušnji z gospodarsko krizo in političnimi trenji. Inflacija, višje cene in strah pred negotovo prihodnostjo znajo krajšati potovanja. Njihovo dinamiko spreminjajo tudi klimatske razmere zadnjih let: potovanja v evropska mesta se tako iz poletja v pomembni meri premikajo v nekoč predsezonski in posezonski čas.
Nekateri trendi, ki se krepijo skozi vse zadnje desetletje in ki so dobili velik pospešek s spremenjenimi vzorci obnašanja zaradi korone, se ohranjajo. Koncept trajnostnega in zelenega turizma ostaja, narava je pomemben vir turističnih doživetij, v tem pogledu ima naša država še veliko priložnosti.
Čeprav letalski prevozi hitro okrevajo, pa bo vsaj v osrednjem delu Evrope veliko ljudi k turističnim ciljem potovalo v mehurčku, z lastnim prevozom. Prav mogoče je, da bo več turistov iz Romunije in Bolgarije ter da bosta ti državi letos bolj obiskani, saj bosta spomladi vključeni v schengenski režim. Vedno pomembnejša turistična sila je Poljska, zlasti pri prihodih v srednjo Evropo. Avstrijci, denimo, tamkajšnjemu tržišču namenjajo posebno pozornost, zelo dobri odmevi pa prihajajo tudi od popotnikov, ki so si izbrali za cilj poljska mesta ali tamkajšnja jezera.
Digitalizacija v turizmu je tako rekoč nepogrešljiva pri rezervacijskih sistemih in pri odločanju o potovalnih destinacijah. V zadnjem času se pomembno širi razširjena resničnost, ki bo omogočala večplastno seznanitev s ključnimi cilji in doživetji že iz domačega fotelja, za nekatere pa bo celo nadomestila doživetja na ciljni lokaciji.
V vsem svetu se sicer naraščajoči turizem sooča s pomanjkanjem delovne sile, na nekaterih področjih je to že kritično. Vpliva na ponudbo, celo njeno omejevanje, ter krepitev samopostrežnih storitev. Pospešuje tudi migracije zaradi dela. V Sloveniji je tako denimo vedno več gostinskih delavcev s Filipinov, čeprav so postopki dolgotrajnejši kot v konkurenčnih državah. Hrvaška ima enega od pomembnejših bazenov delovne sile v Nepalu.
Inflacija, negotove gospodarske in politične razmere, naraščajoče cene energentov in motena preskrba z dragimi prevoznimi stroški bodo pomembni dejavniki oblikovanja cen in ponudbe prevozov in nastanitev, ki se glede na lansko leto povečujejo. Tudi zato so pričakovanja za potovanja do manj oddaljenih ciljev upravičena. V tem je tudi pomembna priložnost Slovenije, saj je bazen potencialnih turistov, ki so v nekaj urah pri nas, velik. Pomembnega prirastka prihodov z letali in vlaki k nam ni pričakovati, tovrstno je Slovenija zelo slabo povezana, nekaj prirastka si lahko obeta zaradi izboljšanja letalskih povezav na letališčih čez mejo, tudi na tržaškem letališču, ki postaja vse pomembnejša točka največjega evropskega prevoznika Ryanair.
Umetnost in kultura
Slovenska turistična promocija bo v letošnjem in prihodnjem letu v središče postavila umetnost in kulturo. "Naš cilj je predstavljati Slovenijo kot trajnostno, sodobno in ustvarjalno destinacijo, ki jo zaznamujejo vrhunski ustvarjalci in umetniška produkcija, festivali in prireditve ter ohranjena kulturna dediščina. Prav tako nadaljujemo prebojne razvojne projekte, kot sta vzpostavitev Nacionalnega informacijskega središča ter nadgradnja in digitalizacija Zelene sheme slovenskega turizma. Naše delo je usmerjeno v en sam osrednji cilj - prispevati k nadaljnji kakovostni rasti in višji dodani vrednosti slovenskega turizma," pravi Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO).
Ključni motivi prihodov turistov v Slovenijo seveda ostajajo narava in aktivnosti v njej, zlasti poleti do neke mere tudi morje, ves čas pa gastronomija, ki ima zlasti na Primorskem še veliko priložnosti za rast. Posočje in Goriško dviguje ugled Ane Roš Stojan, ki bo čez nekaj tednov začela svojo prvo trizvezdično sezono. Posočje se z njo na čelu razvija v dinamično gastronomsko regijo v povezavi z Brdi, ki niso prav daleč. A glavne dejavnosti v Posočju ostajajo na reki in ob njej, smučanje je z nedelujočo muzejsko vzpenjačo žal umaknjeno v negotovo prihodnost. "Kaninska žičnica je bila pomembna tudi v poletnem času, saj je na hrib prepeljala številne goste. Slabo reklamo si delamo tudi z različnimi odloki o Soči in posledično zmedo, ker vsaj za zdaj ponudniki plovbe in turisti pravzaprav ne vemo, kako bo sistem deloval," pravi lastnik bovške turistične agencije Soča Rafting Goran Kavs.
Priložnosti Go!2025
Nova Gorica se vzdiguje na krilih prihajajočega projekta Evropska prestolnica kulture. "Ostajamo zavezniki in ustvarjalci doživetij, ki so pomemben turistični magnet in hkrati izziv. Tudi z Evropsko prestolnico kulture Go!2025 se v širšem goriškem prostoru ponujajo priložnosti za razvoj inovativnih turističnih vsebin," poudarja Sandi Brataševec, predsednik uprave družbe Hit. "Celovita in aktivna turistična doživetja so Sloveniji na dosegu roke, ljudje pa si bolj kot kdaj prej želimo človeške pristnosti in pozornosti. Za vložen denar upravičeno pričakujemo, da ponudniki do potankosti izpolnijo svoje zaveze s kakovostnimi in profesionalnimi storitvami, ki jih je tudi s pomočjo digitalnih tehnologij potrebno nadgrajevati. Za zagotavljanje ekonomske vzdržnosti bo tudi v prihodnje zelo pomembno ohranjati ravnovesje med turističnim povpraševanjem in upravljanjem kadrov," pa meni o odnosu do gostov in njihovih pričakovanjih.
Ob Brdih, ki se jim obeta gradnja prvega večjega hotela in ki so spomladi in v začetku poletja eldorado za ljubitelje dobrega in lepega, pa vse bolj raste zanimanje za slikovito Vipavsko dolino. Motivi ostajajo podobni kot do zdaj, v središču so gastronomija in aktivnosti v naravi (pohodništvo, kolesarjenje), klasični promocijski problemi z razdrobljenostjo turistične organizacije pa ostajajo.
"Skupni cilj aktivnosti je tudi letos desezonalizacija, s poudarkom na izboljšanju rezultatov turističnega obiska, zlasti v spomladanskem in jesenskem času. S prireditvami, kot je Pomol okusov, enodnevni kulinarični dogodek na prostem in s povezovanjem gostinskih ponudnikov v tematske kulinarične dni želimo obiskovalcem predstaviti Izolo kot gastronomsko destinacijo," pa poudarja Dean Kocjančič, direktor Turističnega združenja Izola. Mesto ima veliko - tudi prostorskih - priložnosti za razvoj turizma, korak za korakom pa je postalo obmorska gastronomska prestolnica pred tozadevno zaspanima Koprom in Portorožem, ki ima sicer edino restavracijo z Michelinovo zvezdico v Istri.
Eden od ugodnih dejavnikov letošnjega turizma na Primorskem bo tudi zgodnja velika noč, ki marsikje pomeni obrat iz zaspanega v dinamični del turističnega leta. Ostajajo pa prometni problemi: proti morju bo poletna stalnica zagotovo gneča, prav tako v Posočju, javni prevozi pa razen v mestnih središčih niso naklonjeni turistom brez lastnega prevoza.
