Marko Crnkovič
Ubogi Zoran Janković. Kot da ne bi imel dovolj negativne publicitete že zaradi finančnih akrobacij, sumljivih in nedokončanih projektov, vloženih ovadb in opuščenih obtožnic, pa pentljanja s farmacevtkami, poenostavljenih prisilnih poravnav sinov in demokracije v mestnem svetu, je zdaj kriv še za trubače in čevapčiče!
Improvizirani fast food
Decembra - tako imenovanega veselega decembra - se v večernih urah izogibam centru Ljubljane. Niti najmanjšega veselja nimam do prerivanja med štanti v starem mestnem jedru. Ne pijem kuhanega vina niti ne bi zaradi konzumacije česa drugega stal na mrazu in slonel na šanku. Božičnih hitov in javno predvajane ali v živo izvajane glasbe nasploh imam poln kufer že do prve adventne nedelje. Da bi kupoval darila na teh stojnicah, se niti ne spomnim. Pa tudi če bi se, ne bi nikogar obdaroval prav s šalom ali rokavicami in čokoladicami ali lectovimi srčki, ki jih tam prodajajo. Kar zadeva hrano, pa čevapčiče - ali karkoli že mesnatega ponujajo - sicer jem, vendar mi še na misel ne pride, da bi jih konzumiral v improviziranih fast foodih na bregovih Ljubljanice. Če bi ponujali vsaj curry wurst, potem mogoče.
Ampak ker iz vsega povedanega sledi, da tam nimam kaj iskati, se tudi ne bom pritoževal nad glasbeno in kulinarično ponudbo. Veseli december je za turiste in za tiste z drugačnimi navadami.
Advent kot kulturni boj
Seveda pa ta mešanica socialnega, družabnega, kulturnega, potrošniškega, religioznega krošnjarstva ne bi bila zanimiva, če ne bi iz tega naredili velikega, a brezpredmetnega problema.
Iz tega novoletnega, božičnega, božično-novoletnega, adventnega, predprazničnega sejma - ali kako mu že rečejo - je nastal kulturni problem. To, kar je bilo zamišljeno kot preprosta in poceni veselica, se je sprevrglo v poligon za obračunavanje s specialnimi metodami kulturnega boja. Predmet spora je že poimenovanje sámo. Verni, konservativni in desničarski uporabniki jezika in družbe poudarjajo, da gre za prireditev ob prazniku Odrešenikovega rojstva, in obtožujejo neverne, liberalne in levičarske uporabnike, da z laičnim poimenovanjem izničujejo ali omalovažujejo religiozno konotacijo decembrskega veseljačenja.
Nekateri grejo še dlje. Zadeva je postala celo politični problem. Tako je recimo tisti paglavec, ki je ustavno sodišče ozmerjal z mafijo, pred dnevi dal za zgled božični sejem v Gradcu, kjer da nikjer ne smrdi po čevapčičih, namesto srbskih trubačev pa "v pristnem adventnem vzdušju v pričakovanju Jezusovega rojstva" - ja, Obersteiermark je nova Sveta dežela in Gradec je njen Betlehem - (…) igrajo "trobilni kvarteti".
Inšpektorat za varno hrano
Ni treba biti ravno SDS-ovec, da rečeš, da čevapčiči smrdijo. To je splošen populistični pojav med vrlimi, celo dobronamernimi in nepolitikantskimi Slovenci. Smrad čevapčičev je samo agresivna metafora za zaskrbljenost zaradi domnevnega izgubljanja slovenske kulinarične in še kakšne druge identitete, pa tudi metafora za odpor do vsega balkanskega ali v skrajnem primeru celo za nestrpnost do srbstva kot generaliziranega očitka ljubljanskemu županu.
Ampak bodimo realni in praktični: smrdi v resnici olje, na katerem jih pečejo na stojnicah. Če bi jaz bil desničar in morda še mestni svetnik v opoziciji, bi poskušal Jankovića zašiti tako, da bi na inšpektoratu za varno hrano zlobiral, da bi decembra v gostinskih obratih na novoletnem sejmu izvajali nenapovedane racije na stojnicah in ugotavljali, ali ustrezajo higienskim standardom. Stavim, da bi več kot polovico štantov pozaprli.
Skratka: srbskega porekla gor ali dol, Janković ni kriv za trubače in čevapčiče. Za trubače in čevapčiče so krivi komercializacija proslavljanja božiča in novega leta in varčevalni ukrepi. Kaj ste pa mislili? Da bodo decembra privabljali mase iz predmestij in turiste z godalnimi kvarteti po izboru Primoža Lorenza kot pred dvajsetimi leti? Sound design stane. Glasbeniki stanejo. Trubači pa pridejo mimo zastonj in upajo na kaj drobiža. In ali morda kdo misli, da bi bilo treba subvencionirati kvalitetno prehrano na božičnih sejmih? Ta bi šele bila močna!
