Miša Pušenjak
Čeprav smo vrtove začeli pospravljati in pripravljati na zimo prepozno, česen po navadi sadimo prezgodaj. Začne se že s spravilom posevka poleti. Najpogosteje je pospravljen prepozno, tako ima rastni vršiček že tik pod vrhom stroka, zato ga vse žene k temu, da bi čim prej pognal liste. Če potem take stročke še sadimo v pretoplo zemljo, je rezultat ta, da prehitro požene liste. To pa pomeni, da se slabo ukorenini pred zimo. Posledic je več, slabše prezimovanje, poškodbe na listih, ki so pozimi že na prostem, zaradi slabo razvitega koreninskega sistema ga hitro prizadene tudi zimsko zbijanje zemlje, v toplih zimah pa pomanjkanje hranil, saj jih je v mrazu le malo dostopnih. V zadnjih letih pa se je pokazala še ena težava: česen, ki ima spomladi od druge polovice februarja naprej več kakor tri dobro razvite liste, zelo rada in zelo hitro napade tudi česnova muha. Zato česna ne sadimo pred koncem oktobra v topli jeseni, v nižinah in v toplih zemljah pa raje prvi teden novembra.
Izbor semenskega materiala
Tudi tukaj pogosto delamo napake. Pregovorna slovenska varčnost vas sili, da posadite vse seme, ki ste ga kupili ali izbrali za sajenje naprej. Pa ni vedno najbolje tako. Pri česnu velja, da daje najvišji pridelek sadilni material (česen razmnožujemo vegetativno, zato ne govorimo o semenu, ampak o sadilnem materialu) iz najbolj debelih čebul in znotraj teh izberemo samo debele stroke.
Drobne stroke posadite posebej, blizu skupaj v vrsti ali kar med jagode
Če uporabljate vedno znova lasten sadilni material, izberite čebule za sajenje že ob izkopu. Bodite pravočasni, ne čakajte predolgo. Prav letos zna biti dokaj nerodno, če ste bili prepozni, saj posebej jesenske sorte že trohnijo. Ko vidite, da so se stroki izbočili iz čebule, ne glede na to, koliko listov je suhih ali rumenih, ali so luskolisti že suhi ali še povsem sveži, je česen primeren za spravilo. Drugo merilo, ki pa se pogosto ne pokaže izrazito, je, ko so prvi, spodnji trije listi posušeni, ko jih je suhih pet, pa smo že prepozni. Nato pogledamo gredo ali njivo. Če je povsod enako zdrav in lepo razvit, je vseeno. Če pa vidite, da je kje nižji, manj razkošen, bolj bolan, potem semenski material izberite samo iz najbolj zdravega dela njive, grede. Izpulite ves česen in nato odberite dovolj najbolj debelih čebul. Tem ne odrežite listov, tudi če nimate dovolj prostora za sušenje vsega pridelka z listi. Odbranega skušajte čim hitreje posušiti v temnem in zračnem prostoru. Šele ko se listi posušijo, ga obrežite, odrežite tudi korenine. Takega potem shranite, najbolje v mrežaste vreče, v temen in suh prostor. Kar pa kleti in garaže niso.
Pogosto kupujete semenski česen (tudi čebulček) veliko pred sajenjem. V času sajenja ga rado zmanjka. Posebej pa to velja za tiste, ki kupite večjo količino semena. Navadite se, da česen, takoj ko ga prinesete domov, daste iz vrečk in vrečic, raztresite ga ali v plitve zabojčke ali kar na mizo, da se bo še sušil. V vrečicah je pogosto vlažen. Nikoli ne dajajte iz vrečic, posebej pa večjih vreč kar tako, nekam v kot, v vlažne garaže ali kleti. V vreči začne hitro gnati, požene pa seveda liste. Morda jih ne vidite, a takoj ko pride v zemljo, jih odžene. S tem je zagotovo polovico koreninskega sistema zgubljenega.
In še zadnji nasvet, semenski material, čebule česna razdelimo na stroke (stročkamo) tik pred sajenjem. Tudi stročkanje rado povzroči poganjanje listov pred koreninami. Mnogi, ki pridelujejo česen že več let tudi na večjih površinah, ga raje stročkajo na dan samo toliko, kot ga lahko tisti dan posadijo in nadaljujejo naslednji dan s stročkanjem in spet sajenjem. Na vrtu ga res lahko razstročkate kar sproti.
Debelejši stroki dajo večji pridelek
A kaj potem narediti z drobnimi stroki? Svetujem, da že ob stročkanju ločite debelejše (zunanje) stroke, če je sorta seveda taka, da jih ima, vse jih nimajo, od drobnejših. Debelejše posadite tako, kot ste navajeni. V vrsti naj bodo okrog 10 cm narazen, med vrstami pa je na njivah odvisno od vašega načina sajenja, saj ga večina kmetov sadi na gredice. Na vrtu pa naj bodo vrste vsaj 30 cm narazen, saj je spomladansko rahljanje zemlje izredno pomembno. Posebej kadar je zima vlažna, pomlad pa dolga in topla, za gnojenje pa ne uporabljamo mineralnih, lahko topnih gnojil, lahko samo z rahljanjem veliko hranil sprostimo iz humusa v tleh. S tem pa lahko zelo povečamo pridelek pa tudi zdravstveno stanje česna.
Drobne stroke pa posadite posebej, blizu skupaj v vrsti ali kar med jagode. Večina vas ima rada tudi mladi česen zgodaj spomladi. Drobni stroki so v ta namen povsem uporabni.
Mnogi se sprašujejo tudi, kaj narediti z zračnimi čebulicami, ki jih nekatere sorte oblikujejo na cvetnih steblih. Te čebulice seveda niso za v smeti. Lahko jih vložite v olje in pojeste ob različnih narezkih. Lahko pa jih ravno tako kakor drobnejše stročke posadite blizu skupaj in pojeste zgodaj spomladi kot mladi česen. Iz teh strokov le redko zraste debel, odrasel česen, včasih sploh ne delitira, včasih pa naredi tri do pet stročkov. Tudi sorta anka, ki je žlahtnjena prav v namen, da bi pridelali že v prvem letu iz zračnih strokov normalen pridelek, naredi manjše čebule s manjšimi stroki. Menim, da je najbolje, da te male stročke porabite za mladi česen, za skladiščenje pa uporabite semenski material iz klasičnih, odraslih in dobro oblikovanih strokov. Tako lahko tudi izberete najbolj debele čebule, s tem pa tudi iz leta v leto izboljšujete svojo sorto. Te zračne stročke lahko sadite že od začetka meseca naprej, saj pri pridelovanju mladega česna koreninski sistem nima tako velikega pomena.
Razkuževanje semenskega materiala?
Mnogi so se v preteklih letih navadili, da predvsem čebulček, posledično pa tudi česen razkužujejo oziroma stroke namakajo v raztopino insekticida zato, da bi preprečili napad česnove muhe. V ta namen nimamo ustreznega pripravka v Sloveniji in je to tudi nezakonito. Poleg tega ima zelo slab vpliv na rodovitno in živo prst. Zato tega ne delajte. Res pa je, da je že dr. Mihaela Černe, verjetno najbolj plodovita zelenjadarica v Sloveniji, pred leti svetovala, da se stročki pred sajenjem namočijo v pripravke, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Ti pozitivno vplivajo na hitrejše in boljše ukoreninjanje. Seveda so dovoljeni tudi v ekološki pridelavi. Če je bilo zdravstveno stanje posevka česna, pa tudi če ga kupite v trgovinah in niste gotovi, da je povsem zdrav, lahko tudi v ekološki pridelavi uporabite poleg alg še pripravek, ki vsebuje bakterijo Bacillus amyloliquefaciens, pripravek je RastiP ali RiseP (za večje količine). Gre za bakterijo, ki je trenutno registrirana kot biostimulans, vpliva pa prav tako na boljše zdravstveno stanje korenin in stročkov po sajenju in zato za močnejši razrast korenin.
Spet nagaja česnova muha
Česen se da tudi na naših njivah in vrtovih dobro pridelati. Res nam spet nagaja česnova muha, a proti njej imamo odlično, povsem naravno sredstvo, pokrivanje z zavesami, protiinsektnimi mrežami ali tudi agrokopreno. To naredimo spomladi, takoj ko je nekaj dni nad 10 °C, noči pa niso v minusu. Nikakor ne pokrivamo celo zimo, saj bo to česnu bolj škodilo, kot koristilo. Lahko se tudi odločite za zalivanje z rabarbarinim ali pelinovim pripravkom, a to je potem treba narediti vsak teden vsaj štirikrat. Pa še pravočasni morate biti. Lahko sicer spremljate napovedi ustreznih služb za varstvo rastlin, tudi na straneh Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor najdete obvestilo, a veliko lažje je posevek za en mesec pokriti. Če pa ne boste sadili prehitro in česna v času napada oziroma zaleganja jajčec še ne bo zunaj ali pa bo premajhen, vam ni treba skrbeti.
