Miša Pušenjak
Letne sorte radiča poznate vsi. Sejemo jih od začetka junija, presajamo vse do konca julija in še v istem letu naredijo glave. Prezimnih sort radiča je veliko manj, njihova prednost pa je ta, da jih sejemo vse od konca maja naprej, a žal je za setev zdaj prepozno. Nekje do konca julija je še smiselno, potem pa je prepozno. Brez težav prezimijo, potem pa imamo na razpolago dvoje. Lahko jih silimo v temnih in hladnih prostorih, lahko pa jih pustimo na gredicah - tako nam pogosto že zgodaj spomladi omogočajo izvrstne čistilne kure za telo. V tem članku boste torej kakšno dobro informacijo našli samo tisti, ki ste moje večletne nasvete upoštevali in pri katerih je radič že posejan.
Prezimni radič
Pridelava je presenetljivo enostavna. Prezimni radič sejemo direktno na stalno mesto. Posejte ga v vrste, ne kar povprek. Zelo pomembno je, predvsem za prezimne sorte radiča, da je zemlja ves čas rahla in zračna. Rahljanje zemlje v setvah na povprek je veliko težje. Vrste naj bodo 30 do 40 centimetrov narazen. A mnogi ga posejejo povprek, potem pa se s plevelom borijo samo tako, da ga ves čas kosijo. Pokošeno maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk in kapusnic, saj vsebuje veliko kalija.
Prezimni radič ima enega velikega sovražnika, to je voluhar. Žal slaba novica za tiste, ki ga imate na vrtu pogosto. Prezimnemu radiču se boste morali odreči. Lahko pa voluharju skušate zagreniti veselje na vrtu tako, da ga zdaj, ko se seli na vrtove, preganjate z rednim zalivanjem z namočenim bezgom. Uspešni boste tisti, ki imate samo selilca, ki se na vrt priseli šele jeseni. Za redne goste pa je treba skrbeti celo leto. Preprosto namočimo bezgove liste v vodo, nič kaj dosti ne tehtamo. Tretjino vedra napolnimo z listno maso in prelijemo z vodo. Pustimo stati nekje sedem dni, na toplem in v temnejšem prostoru, vmes vsak dan premešamo. S to vodo zalivamo njegove jame. To naredimo vsaj trikrat (v tedenskem razmiku), potem pa zadevo ponovimo po močnejšem dežju.
Kako se lotiti pridelave prezimnih sort radiča
Pred zimo posevek očistite, odstranite vse velike, predvsem pa poškodovane liste. Pustimo samo srček. Verono in treviškega lahko ogrnete z zemljo tako, da bodo samo srčki na sredini na svetlem. Spomladi se boste veselili krhkega, nekoliko grenkega, a zelo osvežilnega in zdravega pridelka.
Prezimne sorte solate
V Sloveniji smo eni redkih, ki sejemo, sadimo tudi prezimne sorte solate. Prav pri zimski solati so se termini setve zaradi vremenskih sprememb močno spremenili. Zime so vedno bolj mile, kljub temu pa lahko še vedno pričakujemo tudi kakšno ostro. Solata najbolje prezimi ob štirih do šestih listih. Manjšo je ob napovedi mraza treba pokriti, večja pa rada prej zboli, kot naredi glave. Posebej velike težave imajo večje rastline pozimi, ko je veliko snega. Pod njim ni zraka in zato so težave z boleznimi še večje. Pa ne mislite, da jih boste rešili s prekrivanjem z agrokoprenami. Pod njimi je ta težava še večja. Žal so prezimne sorte solat še občutljivejše za solatno plesen. Zato svetujem dva termina setve. Prvi termin za setev krhkih sort je konec septembra, drugi pa v sredini oktobra, ob obali na Primorskem bodite vsaj dva tedna poznejši. Prav tako ste lahko mesec dni poznejši v rastlinjaku. Mehkolistne sorte sejemo sedem do deset dni kasneje. Pomembno je tudi, da pred setvijo prezimnih sort solat ne gnojimo. Tako bodo veliko lažje in z manj težavami prezimile.
Najstarejši prezimni sorti pri nas sta zimska rjavka in nansen. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima rdečerjave liste tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša kot nansen.
Zelo pozno sta k nam v Slovenijo iz Hrvaške prišli dve krhkolistni prezimni sorti. To sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumenozelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odrto glavo, to pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kot belih. To je dobro, če gledamo, koliko koristnih snovi vsebuje naša skleda solate. Mnogi Slovenci je zaradi tega nimajo radi in imajo raje notranji, obeljeni del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima vegorka še eno nezaželeno lastnost. Nekoliko bolj je občutljiva za solatno plesen. Posavka na drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar je list temnozelen z rahlim rdečim nadihom po robovih. Tudi posavka je dokaj občutljiva za solatno plesen, zato jo v toplih, a hladnih pomladih kar hitro pospravite z vrta.
Slovenska sorta je bistra, ki naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast listni rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus.
Zimska solata pogosto odžene v cvet, ker je ne moremo pojesti. Pri letnih solatah to najbolj nadzorujemo s setvami na 14 dni. Nekoliko si lahko pomagate, če posejete vsaj dve sorti, bolje pa tri, eno mehkolistno sorto in dve krhkolistni. Nekje do sedem dni je razlike v dozorevanju med posameznimi sortami.
Vedno sejemo v vrstice
Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimske sorte, poseje kar povprek, namesto v vrstice. Res vam toplo priporočam, da to navado spremenite. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne okopavamo, rahljamo. Zato se močno zbije, posebej če je pozimi veliko padavin. Prvo spomladansko opravilo je tako rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, tudi solate. Če so vrtnine (motovilec, špinača ter solata in radič) posejane v vrste, je spomladi to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo z rahljalnikom, to je tisto orodje s tremi zobmi na koncu. S tem prebudimo mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro se je spomladi zemlja spremenila v beton. V takšnih razmerah se korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla pobegne v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora. Ob blagih zimah so težave tudi s pleveli, ki vam lahko posevek celo prerastejo. Pri setvi v vrste je delo med vrstami hitro opravljeno, samo v vrsti traja nekaj dlje. Sicer pa moramo na kolena, drugega orodja nimamo na razpolago.
Ker se korenine rastlin prebudijo v drugi polovici februarja (sveti Valentin nam da ključ od korenin), je čas za ta opravek takoj, ko se po valentinovem zemlja dovolj osuši. Po okopavanju posevek zalijemo z organskim gnojilom. Priporočam predvsem pripravke, ki vsebujejo morske alge. Te spodbudno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, ob večjih poškodbah zaradi mraza pa pomagajo pri njihovem celjenju. Druga gnojila niso potreba. Po potrebi posevek preredčimo, solato pojemo ali nekaj sadik odsadimo na prosto gredo.
Ne prekrijemo cele gredice
Šele po okopavanju je smiselno, da posevek pokrijete z agrokopreno. A ne prekrijete cele gredice, pokrijte samo del nasada. Tako boste nekoliko zamaknili dozorevanje in uhajanje solate v cvet. Pokrita solata bo dozorela tudi do deset dni prej, prav tako bo nekaj prej zacvetela. Če potem namesto samo ene sorte izberete še dve ali tri sorte, boste zimsko solato rezali še nekaj dlje časa. Nikoli pa s spravilom zimskih solat ne čakajte predolgo. V prvem nekoliko daljšem obdobju sončnega in toplega vremena bo zimska solata zacvetela ne glede na vse, kar naredite.
