Miša Pušenjak
Verjetno ni veliko vrtičkarjev, ki bi jih bilo treba opomniti, da je še vedno ali komaj zdaj pravzaprav čas za setev motovilca in špinače. Te setve so običajno še dovolj zgodnje, da bo pridelek že v jeseni. Obe vrtnini lahko sejete direktno na stalno mesto. V tem času je smiselno, da jih posejete tudi pod paradižnik, če je še na vrtu in je primerno vzdrževan. To pa pomeni, da ste redno odstranjevali zalistnike in po obiranju plodov odstranili tudi spodnje liste. Spodaj je zdaj dovolj zračno in predvsem svetlo. Prostora pa je tako za motovilec kot za špinačo dovolj.
Motovilec in špinačo v vrstice
Na praznih gredicah naj bosta motovilec in špinača posejana v vrstice. Mnogim se zdi taka setev izguba časa, a za vse vrtnine je nujno, da je zemlja okoli korenin vedno rahla. Prav tako pleveli v jeseni rastejo hitro in lahko zamorijo posevek. Rahljanje zemlje in odstranjevanje plevelov bo veliko enostavnejše. Prav tako bo veliko lažje pobiranje pridelka. V vrsticah posejane rastline imajo dovolj zraka in svetlobe, povprek posejane pa v gručah potrebujejo veliko energije, da si priborijo svoj košček svetlobe; zato so ene večje, druge pa manjše. Potrebno je prebiranje in iskanje primernih rastlin za rezanje po celi gredici - podbiranje.
Špinača naj raste v vrsticah 25 centimetrov narazen, motovilec pa lahko celo nekoliko bližje (20 cm). Vrstice si označite z dovolj dolgo desko in posejte seme. Pri setvi motovilca ne pozabite še, da seme veliko bolje kali na svetlobi - samo s topim delom grabelj ga potisnite v zemljo. Setev zalijte in če imate veliko ptic, jo je do vznika smiselno pokriti s agrokopreno, da ptice semen ne pozobljejo.
Ne pozabite na septembrske setve in sajenja
Motovilec in špinačo lahko pridelujemo tudi preko sadik. Mogoče bo v začetku nekaj več dela, kasneje pa je dela še manj. V lončke, premera tri do štiri centimetrov, posejte nekaj semenk špinače (motovilca). Pomembno je le, da je lonček s substratom napolnjen povsem do vrha. Pred setvijo semena substrat še nekoliko potlačite, da se ne bo prehitro sesedel. Setev postavite v rahlo senco, dokler rastline ne vzkalijo. Potem počakajte, da korenine prerasejo lonček, sadike posadite in videli boste, kako hitro boste imeli pridelek.
Setev križnic, da se pripravimo na zimo
Poleg motovilca in špinače sejemo v septembru še mesečno redkvico in ponovno tudi rukolo. Mnogi poleti tožite, da so z rukolo težave. Seveda so, saj je rukola rastlina, ki dobro dela v kratkem in hladnem delu leta. Zdaj je čas za njeno setev, saj bodo bolhači počasi odšli prezimovat in bo nadležnih luknjic malo. Mnogi ste pozabili na setev redkve, zdaj je že prepozno, lahko pa še cel mesec sejete mesečno redkvico. Med križnice sodijo tudi azijske listnate rastline, ki bodo v vaše sklede prinesle nove, zanimive okuse. Vse križnice bodo vaše telo pripravile na zimo veliko bolje kot vsa prehranska dopolnila, ki so v zadnjem času tako popularna.
Zimsko solato sejemo v dveh terminih
V sredini septembra je tudi čas za prvo setev zimske solate. Svetujem vam, da posejete dva ali celo tri sorte, saj boste tako podaljšali čas pobiranja spomladi. Najprej uidejo v cvet mehkolistne sorte, pri nas lahko nabavimo seme dveh - zimska nansen in zimska rjavka. Rjavka je zgodnejša kakor nansen. Krhkolistne sorte so nekoliko poznejše, najzgodnejša je vegorka, ki ima rumeno-zelene liste z nekaj rdečimi pegami, za njo zacveti bistra s svetlo zelenimi listi, najdalj časa pa potrebuje posavka z zelenimi listi.
Če si izberete dve ali tri sorte, je uhajanje v cvet zamaknjeno za deset dni. Zimska solata najbolje prezimi v stanju štirih do petih listov, zato jo navadno sejemo v dveh terminih, konec septembra prvega in v sredini oktobra drugega.
Tudi zimsko solato posejte v vrstice 30 cm narazen in jo razsadite šele spomladi. Setev v vrstice pride pri prezimovanju še bolj prav. V drugi polovici februarja je prvi opravek okopavanje vseh prezimnih vrtnin, prerahljajte od zime zbito zemljo. Šele po okopavanju solato pokrijte, čez zimo naj ostane odkrita. Če boste pokrili samo polovico posevka, boste še malo vplivali na čas dozorevanja in uhajanja v cvet. Le tako lahko (poleg izbora sort) vplivate na različen čas uhajanja v cvet, saj termini setve na to nimajo več vpliva spomladi.
Boj proti škodljivcem
Septembra je tudi čas, ko skušamo znižati število treh škodljivcev. Strune, ličinke hroščev pokalic se v septembru levijo. Zato so najbolj občutljive na naravno zatiranje. V Sloveniji imamo na voljo kar nekaj načinov naravi prijaznega in dokaj učinkovitega zatiranja strun. Kupite lahko dva pripravka, to sta glivica beauveria bassiana, soj ATCC 74040 in entomopatogene ogorčice (EPkO), steinernema carpocapsae in steinernema feltiae, te pa je potrebno naročiti po telefonu ali po spletu in jih na policah trgovin ni.
Uporaba obeh pripravkov ima nekaj skupnih značilnosti. Oba vsebujeta žive organizme in nimata vonja, okusa ali negativnega vliva na človeka in druge toplokrvne organizme. Odlična sta zato, ker z njima lahko zalijemo cel vrt, ne samo praznih gredic, kjer je najmanj škodljivcev. Potrebno je zalivanje, tudi če uporabimo nahrbtno škropilnico, z njo počasi z veliko količino vode škropimo po tleh tudi tam, kjer so posejane vrtnine. Zemlja mora biti ob uporabi pripravkov mokra. Najbolje bi bilo izbrati deževno popoldne, če pa ga ni na vidiku, zalijemo cel vrt. Oba nanesemo na vrt skoraj v temi, najbolje bi bilo kar v temi. Nanašanje obeh ponovimo, glivico uporabimo ponovno čez sedem do deset dni, ogorčico pa čez dva do tri tedne. Priporočam tudi, da zalijete vsaj meter obrobne zelenice ali travnika, saj večina strun živi tam. Če želimo podaljšano delovanje obeh pripravkov, naj ostaja zemlja do prvega mraza ves čas vlažna.
Pomagajmo deževnikom
V zadnjih letih po vrtovih posebej spomladi delajo škodo tudi deževniki. Ko se preveč razmnožijo, pričnejo namreč prestavljati po vrtu posajen čebulček in česen, v jamice povlečejo sadike solatnic. To se dogaja zato, ker so vrtovi preveč očiščeni vseh rastlinskih ostankov. Vse sproti odnesete na kompost. Jeseni namreč deževniki poiščejo odmirajoče rastline in jih potegnejo v zemljo - kjer živijo. Ker je vrt preveč čist, so se nekako prilagodili in nam nagajajo s sadikami in čebulčkom. Zato vsaj v septembru imejte gredice, lahko tudi poti, prekrite z organskimi zastirkami, najbolje pokošeno travo. Boste videli, sčasoma vam bodo nehali nagajati.
Tudi polži zdaj zalegajo jajčeca, zato jih redno pobirajte
Poleg teh pripravkov sta zdaj na voljo nekoliko cenejši različici, ki delujeta bolj odganjalno kakor uničevalno. Zato jo raje uporabite spomladi pred sajenjem vrtnin. To sta pripravka maska in soil tonic. Oba sta cenovno ugodna, dobite ju v tekoči in granulirani obliki. Granulirano obliko uporabite ob pripravi gredic, tudi pred sajenjem prezimnih vrtnin. S tekočo obliko pa potem konec septembra površine še zalijte. Za gnojenje pa namesto drugih organskih gnojil uporabite gnojila, ki vsebujejo mleto pogačo drevesa nem. Dva sta, vsaj kolikor sem obveščena, na razpolago, to sta nemakil 330 in pogača nemacake. Vsi do omenjeni pripravki delujejo in uničujejo tudi bramorje. Če imate na vrtu posejano belo gorjušico ali kapucinke, je zdaj čas, da jih uporabite tudi v boju proti talnim škodljivcem. Najprej ju pokosimo ali kako drugače čim bolj razrežemo, potem pa čim prej po košnji zadelamo v tla. Zalijemo, če je suho, po možnosti tudi pokrijemo. Ker to lahko počnemo samo na praznih gredicah, nastavimo tudi vabe - narezan krompir ali jabolka, ki bodo strune privabile na za njih nevarno območje. Tudi polži zdaj zalegajo jajčeca, zato jih res redno pobirajte in jim skušajte preprečiti razmnoževanje.Tudi bramorja lahko zatiramo z entomopatogenimi ogorčicami. Konec meseca na vrtu izkopljemo eno ali dve jami, globoki do 50 cm, in vanju naložite 30 cm svežega gnoja (vseeno katerega). Pokrijte z zemljo in mesta seveda označite. V januarju ali februarju potem vsebino jame izpraznite in zažgite. Toplota namreč privlači bramorja, ki bo šel v jamo prezimovat - in tako se jih boste nekaj znebili že pozimi.
