Matic Sever
Seveda je najbolj kritičen čas glede zalivanja rastlin poletje, ko se naše cvetlične gredice močno pregrevajo in izsušujejo. A vsakodnevno zalivanje po vročem dnevu ni najbolj pametno, še posebno ne, kadar imamo posajene predvsem trajnice, saj pri teh še zlasti velja, da nekatere prenesejo dolga obdobja suše, spet druge pa potrebujejo nekaj pomoči.
Skoraj nujno moramo zaliti po sajenju in v času suše. Nov nasad sprva potrebuje redno oskrbo. Če ni dovolj naravnih padavin, moramo v začetku redno zalivati. Koliko zaliti, se ne da določiti z receptom, temveč je treba oceniti, ali so tla vlažna ali suha. Če sadimo na primer septembra, bo morda dovolj, da nasad zalivamo dva tedna, če pa junija, se to obdobje lahko podaljša na en mesec.
Suše so postale stalnica našega podnebja in se lahko pojavijo v kateremkoli letnem času. Najbolj se bojimo poletnih, saj te sovpadejo še z visokimi temperaturami, ki še bolj obremenijo oziroma izsušijo rastline. Da se kar najbolj izognemo hitri izgubi vode iz tal, jih obogatimo z organsko snovjo. Slednja se lahko obnavlja s sprotnim obnavljanjem organske zastirke, ki se sproti razkraja in prispeva del organskega materiala. Zalijemo manjkrat in obilno, da omočimo tudi globlje plasti zemlje.
Zalivalni sistemi
Precej lastnikov vrtov se odloča za zalivalne sisteme, ki imajo svoje prednosti in slabosti. Prednost je ta, da v kratkem obdobju naenkrat zalijemo tudi večje površine oziroma celoten vrt. Predvsem nas zalivalni sistemi rešijo tudi v primeru naše daljše odsotnosti.
V grobem zalivalne sisteme delimo na kapljične (cevi so položene na tla in imajo posamezne luknjice ali so polprepustne) in na škropilne sisteme, ki imajo posebne šobe za škropljenje. Kapljični sistem ima to prednost, da se tla namakajo neposredno, brez izgube vode, ki nastaja pri škropljenju iz šob; ta sistem je tudi bolj varčen in natančen pri oskrbovanju rastlin z vodo. Slabosti pa so te, da so potrebe rastlin po vodi lahko različne, sistem pa neko gredo ali celo celoten vrt namaka z enim režimom oziroma isto količino vode. Potrebno je tudi več materiala in cevi v določenih nasadih lahko kazijo podobo.
Ker so zalivalni sistemi pogosto avtomatizirani (nastavljeni na vsakodnevno ali vsaj zelo pogosto namakanje), se močno poveča zračna vlaga v spodnjem delu nasada, kar pri nekaterih vrstah trajnic povzroči razvoj glivičnih okužb. Zalivalni sistemi so lahko dobra rešitev, a je treba dobro načrtovati in predvideti porabo vode glede na zasaditve in druge okoliščine. Z avtomatizacijo merjenja razmer in izračunavanjem potreb po vodi se tudi to področje zelo izboljšuje.
Kaj pa visoke grede in lonci
Najbolj občutljivi nasadi cvetlic so v različnih posodah ali visokih gredah, kjer se zaradi manjše količine zmelje ali substrata voda hitro porazgubi. Dodatno k hitremu izhlapevanju pripomorejo še bolj tople ali vroče razmere kot na vrtu, saj na terasah, balkonih in drugih površinah, ki so tlakovane, temperatura naraste še bolj, poleg tega pa se posode močno pregrevajo še zaradi obsijanosti od strani.
Predvsem v manjših posodah je - z izjemo uporabe na sušo najbolj odpornih rastlin, kot so hermelike, netreski in homulice - zalivanje potrebno na dnevni ravni ne glede na to, ali imamo posajene zelnate trajnice, grmičke ali balkonsko cvetje. Najbolj ugodno je zalivanje z vodo, ki je že nekoliko ogreta, ali pa zjutraj, ko je najbolj hladno. V praksi pa se izkaže, da tudi zalivanje s hladno vodo na primer popoldne le redko naredi škodo.
