Šetraj (Satureia sp.) velja za eno najmočnejših dišavnic z antiseptičnim delovanjem in blagodejnim delovanjem na prebavila. Je ena najstarejših aromatičnih začimbnic, zelo je zaželena tudi v bližini čebelnjakov. Šetraj ima spodbujevalne in poživljajoče lastnosti in v starih časih so ga cenili kot afrodiziak. Tudi njegovo latinsko ime Satureia izvira od mitološkega satira.
Poznamo dve podvrsti, enoletno S. hortensis ali vrtni šetraj in trajni kraški šetraj (S. montana). Obe vrsti prihajata iz Sredozemlja, od koder so jih ponesli po vsem svetu; priljubljeni sta tako na vrtu, saj nimata škodljivcev in jih tudi odganjata, kot v kuhinji. Zanju značilen oster, poprast okus nekoliko spominja na timijan. Dobro uspeva na sončnih legah, v ilovnatih, a odcednih tleh.
Vrtni šetraj ima nekoliko redkejše, bolj zaobljene lističe in ga režemo pred cvetenjem; če ga pustimo zasemeniti, se običajno razmnoži sam. Kraški šetraj lahko sejemo ali razmnožujemo poleti s stebelnimi potaknjenci. Z njimi lahko zasadimo vrtne obrobe, gojimo ga lahko tudi v notranjih prostorih. Vrtni šetraj cveti rožnato, medtem ko ima kraški šetraj bele cvetove, redkeje tudi vijolične. Za uporabo v kuhinji ju lahko porežemo tik pred cvetenjem, takrat so cvetovi najbolj aromatični, cvetne vršičke pa posušimo za poparek, saj spodbuja tek, razkužuje prebavila, lajša prebavo in napenjanje, z njim lahko umivamo obraz pri mastni koži, saj krči tkiva in preprečuje vnetja.
Blaži pike žuželk
Šetrajev kis
Šetrajev kis uporabimo za začinjanje solat iz stročnic, nekaj žlic ga dodamo tudi mesnim marinadam namesto limone ali balzamičnega kisa. Pripravimo ga tako, da približno 30 gramov sveže osmukanih lističev nekoliko potolčemo in jih prelijemo z litrom domačega jabolčnega kisa. Kis vsak dan pretresemo in ga po enem tednu precedimo. Hranimo ga dolgo časa v temnem prostoru. Podobno lahko šetraj namočimo tudi v olivno olje. Če se nam zdi okus premalo intenziven, lahko v precejeno olje ponovno namočimo sveže lističe.
Provansalska zeliščna mešanica
V južni Franciji in tudi drugod v Sredozemlju so pokrajine poleti pokrite z opojnimi divje rastočimi zelišči. Iz zelišč, ki jih lahko tam srečamo, je sestavljena znamenita zeliščna mešanica Herbes de Provence. Za mešanico uporabimo enake dele šetraja, timijana, origana, rožmarina, majarona in žajblja. Uporabimo jo za začinjanje vseh sredozemskih jedi, predvsem mesnih marinad, omak, paradižnikovih jedi in zelenjave.
Stročji fižol s šetrajem
Pet žlic masla ali olivnega olja močno segrejemo, dodamo pol žličke soli, tri stroke stisnjenega česna in dve žlici sesekljanega šetraja. Mešanico prelijemo čez kuhan stročji fižol in dodamo žlico kisle smetane; še vroče postrežemo.