Dojenje ni vedno najboljša izbira

NR
21.02.2021 04:15
​Vloga bank hrane je danes v Veliki Britaniji tako pomembna, kot ni bila še nikoli doslej, saj se ljudje zaradi pandemije covida-19 soočajo z vse večjim pomanjkanjem. Te ključne ustanove, financirane pretežno z javnimi donacijami, so neke vrste varnostna mreža, ki skrbi za to, da ljudje, če se znajdejo v finančnih težavah, vsaj ne stradajo, poroča New Scientist.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Profimedia
Profimedia

Toda obstajajo člani družbe, ki se ne morejo vedno zanesti nanje. Gre za dojenčke, ki so tudi najbolj ranljiva skupina prebivalstva. V Veliki Britaniji je večina dojenčkov deloma hranjena z mlečnimi formulami ali izključno z njimi. Te mlečne formule niso ravno poceni in starši zanje odštejejo tudi do 35 evrov na teden. Večina bank hrane pa mlečnih formul nima v zalogi, ker bi bilo to v nasprotju s kampanjo za spodbujanje dojenja.

Nekatere lokalne oblasti in ministrstva za zdravje bankam hrane izrecno prepovedujejo, da bi ljudi oskrbovale z mlečnimi formulami, pri čemer se sklicujejo na nacionalne smernice glede dojenja, navajajo predstavniki dobrodelne organizacije Feed, ki staršem daje nepristranske nasvete o prehrani dojenčkov.

Nasprotovanje oskrbovanju ljudi z mlečnimi formulami je posledica dolgoletnega spora o najprimernejših načinih prehranjevanja dojenčkov. V preteklosti so nekateri proizvajalci napačno trdili, da je njihova mlečna formula najbolj zdrava izbira. Danes vemo, da materino mleko vsebuje celo vrsto koristnih snovi, med drugim protitelesa, ki pomagajo dojenčku pri borbi z raznimi okužbami ali pa jih celo preprečujejo. Obstajajo pa tudi dokazi, da dojeni otroci v prvem letu življenja manj zbolevajo.

Toda mnoge trditve o koristih dojenja pozneje v življenju, denimo da ščiti pred debelostjo in astmo ter dviguje IQ, morda ne držijo. Študije namigujejo, da se te povezave posledica dejstva, da v državah z visokim prihodkom, kot je na primer Velika Britanija, dojijo predvsem ženske iz bolje situiranih družin.

Organizacije, ki skrbijo za zdravje otrok, navajajo, da družine z dojenčkom, ki ga ne morejo nahraniti, potrebujejo posebno pomoč. To dobijo, ko jih napotijo k pristojnim socialnim ali zdravstvenim službam. Do tedaj se pogosto zatekajo k redčenju mlečne formule ali otroka hranijo z neprimernimi mlečnimi izdelki, s čimer ogrožajo njegovo zdravje.

Dejstvo je, da mati, ki otroka hrani z mlečno formulo, ne more kar čez noč začeti dojiti, če se finančno stanje družine poslabša. Če mati neha dojiti ali če sploh nikoli ni dojila, mleko pri njej preneha nastajati. Če torej materi rečemo, naj doji, pa čeprav ne more, je enako, kot če revnemu rečemo, naj ne bo reven. Nekatere matere preprosto ne morejo dojiti, kljub vsem koristnim učinkom dojenja za zdravje. Marsikatera ženska nima dovolj mleka ali uživa zdravila, ki bi lahko bila škodljiva za njenega dojenčka, če bi ga dojila.

Dojenje je lahko tudi boleče ter zahteva veliko časa in truda. Velikokrat slišimo, da dojenje nič ne stane, vendar to drži le tedaj, če se nam čas in trud, ki ju ženska vloži vanj, v finančnem smislu ne zdita nič vredna. Z drugimi besedami: dojenje ni vedno najboljša izbira, zato mora vsaka družina sama sprejeti odločitev, ali zdravstvene koristi odtehtajo ceno, ki jo je treba včasih za to plačati.

V preteklem desetletju je postalo promoviranje dojenja že tako agresivno, da matere, ki dojenčke hranijo z mlečno formulo, preplavlja hud občutek krivde, kar ogroža njihovo duševno zdravje. To je izzvalo odpor skupin, kot je denimo neprofitna organizacija Fed is Best, ki menijo, da zdravstveni sistem ne bi smel na tak način izvajati nadzora nad ženskim telesom.

Ljudje, ki imajo tako nizke prihodke, da potrebujejo pomoč v obliki hrane, morda niso v položaju, da bi se lahko z zdravstvenimi delavci prepirali glede svoje osebne avtonomije. Toda sramotno je, da pogosto neznanstvene razprave o večji koristnosti materinega mleka v primerjavi z mlečno formulo največ škode povzročajo prav najbolj ranljivim, zato se morajo takoj končati, je zapisal New Scientist.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta